Natisni
Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Tit Košir

Delavci SCT odstranjujejo protipožarno zaščito v šentviškem predoru

Kot smo včeraj poročali v Večeru, je Zavod za gradbeništvo (ZAG) kot pogodbeni izvajalec zunanjega nadzora za Družbo za avtoceste (Dars) po prvih odpadanjih protipožarne zaščite analiziral kose odpadlega ometa, ki so nakazovali slabo opravljeno delo med nanosom materiala. Predstavnica ZAG Vera Vrbovšek je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnila, da so strokovnjaki odvzeli 30 vzorcev odpadlega ometa in so ugotovili, "da v sistemu manjka vezni sloj in je to najverjetneje vzrok za slabo oprijemljivost odvzetih vzorcev". Sporna protipožarna zaščita je bila torej vsaj na nekaterih mestih nanesena na podlago brez ustreznega veziva, ki bi zagotavljalo ustrezen oprijem.

Cementno oblogo so na stene stare galerije šentviškega predora, kjer je odpadala protipožarna zaščita, nanašali delavci angleškega podjetja Ceramicoat, ki je pri projektu sodelovalo kot podizvajalec SCT. A v prvi fazi je bila izvedba del prepuščena SCT. Kot je pojasnila Vrbovškova, je ureditev protipožarne zaščite potekala v treh delih - najprej čiščenje oziroma spiranje površine, nato nanos veznega materiala in na koncu še vbrizgavanje cementne obloge. Zadnji dve fazi je opravilo podjetje Ceramicoat, površino pa je pripravil SCT. So torej Angleži res edini krivci za odpadanje ometa? In kako je mogoče, da nadzorniki že pred otvoritvijo predora niso opazili, da manjka cel sloj v načrtovanem sistemu?

"Danes bi ravnali enako"

Prvotno je bila za protipožarno zaščito skoraj četrt stoletja stare galerije predvidena rešitev s posebnimi ploščami. A kot je zatrdil projektant predora Angelo Žigon iz družbe ELEA iC, je podjetje Ceramicoat predlagalo cementno oblogo. "Preverili smo tehnične karakteristike in reference za predlagano rešitev in izkazale so se za obsežne in impozantne," je zatrdil Žigon. Nadzorni inženir gradnje predora Milan Črepinšek iz družbe ZIL Inženiring je dodal, da so nadzorniki zahtevali "vse potrebne teste", SCT pa je izdelal tehnični elaborat, ki ga je pregledal in na koncu potrdil ZAG. Dars se je tako odločil za cement, pri čemer so upoštevali, da je bila cena obeh predlaganih možnosti enaka. "Tudi danes bi se odločili enako," je zatrdil Žigon.

Postopek nanašanja ometa na 13.000 kvadratnih metrov površin so nadzirali nadzorniki ZIL Inženiringa, pri čemer je bil po Črepinškovih besedah vsak trenutek dneva v cevi predora prisoten vsaj en nadzornik. Med nadzorom niso ugotovili nič nenavadnega. Črepinšek je pojasnil, da so bile površine ustrezno očiščene, vsebine nanesenih plasti pa nadzorniki niso mogli preverjati (za to bi menda "potrebovali mikroskop"). "Za nas so bila vsa dela kvalitetno opravljena, zato za nadzor kasnejše odpadanje ometa pomeni neko skrito napako, ki je ni bilo mogoče ugotoviti," je dodal.

Vprašanja brez odgovorov

Za omenjene strokovnjake tako ni dvoma - kriv je izvajalec, torej SCT oziroma Ceramicoat. Ljubljansko podjetje kot nosilec projekta tako od države ne bo dobilo niti ficka od predvidenih 1,241 milijona evrov, kolikor naj bi stala neustrezna zaščita, in s tem je zgodba o odgovornosti za nadzornike končana. A nekaj vprašanj je tudi po njihovi tiskovni konferenci še vedno brez odgovora. Najprej, kako je možno, da nadzorniki že med gradnjo niso ugotovili, da delavci ne nanašajo "lepila" za sprijem cementa s podlago? Ali je en nadzornik za 13.000 kvadratnih metrov dovolj? Ali je SCT ustrezno pripravil podlago za nanos materiala? In končno, zakaj analize odvzetih vzorcev ometa takoj po prvih odpadanjih niso pokazale, da je nekaj narobe s celotno površino - tako pa so delavci SCT najprej odstranjevali le omet na "nevarnih mestih". Šele po nesreči z nemškimi turisti so začeli popolno odstranjevanje obloge. Strokovnjaki ZAG so po prvih incidentih v začetku julija pregledovali le vzorce odpadlega ometa - zakaj niso takoj namenili pozornosti tudi drugim površinam?

Janša terja pojasnila

Odgovori na ta vprašanja verjetno zanimajo tudi ministra za promet Radovana Žerjava, ki je po nesreči z odpadanjem ometa na avto z nemškimi turisti pozval nadzornike in izvajalca, naj mu do ponedeljka priskrbijo ustrezna pojasnila. Še bolj motiviran za pritiskanje na odgovorne pa je lahko po včerajšnjem dnevu, ko se je nanj obrnil predsednik vlade Janez Janša. Ta je včeraj od resorja za promet javno zahteval, naj mu v sedmih dneh predloži "podrobno poročilo o vzrokih za zastoje v prometu in za ogrožanje splošne varnosti udeležencev prometa v predoru Šentvid". Kot smo poročali včeraj, se z nesrečo ukvarjajo tudi policisti; predsednik vlade je pozval tudi ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, naj mu v enakem roku poroča o "aktivnostih organov v sestavi ministrstva pri ugotavljanju utemeljenosti suma povzročanja splošne nevarnosti v predoru".

Medtem ko predsednik vlade še čaka na pojasnila, pa za poslanca SLS Josipa Bajca, ki vodi parlamentarni odbor za promet, ni dvoma - odgovarjati morajo tudi nadzorniki, naročnik in projektanti. "Nadzor nad izvajanjem del je bil katastrofalen. Analize bi morali opravljati že med nanosom spornega ometa," nam je dejal poslanec. Pomemben delež krivde po njegovem mnenju nosi tudi SCT (ta je sicer že večkrat zavrnil te očitke, ob zadnji nesreči v šentviškem predoru pa je njegov predstavnik dejal, da so svojo odgovornost v poslu zavarovali tudi po sodni poti). "Vse kaže, da SCT ni dobro spral površin, na katere so Angleži kasneje nanašali protipožarno zaščito, in da je bil zato oprijem slab. Poleg tega je SCT odgovoren za posel, saj je pogodbeni izvajalec. Ceramicoat ni z Darsom v nobenem odnosu." Bajc nam je še pojasnil, da bo v imenu odbora za promet zahteval odgovore, ki ji bosta Janši poslala prometni in notranji minister, nato pa se bodo poslanci odločili, ali bodo tudi v odboru posebej obravnavali šentviški predor.

Predor ne bo pripravljen do volitev

Delavci SCT bodo potrebovali približno dva tedna, da bodo v celoti odstranili protipožarno zaščito v šentviškem predoru. Ali bo ta potem odprt za promet, pri čemer bo treba ustrezno raven varnosti zagotoviti z ukrepi, kot sta omejitev hitrosti vožnje in večja varnostna razdalja, bo presodila stroka. Zanesljivo pa se bo projekta protipožarne zaščite za predor treba lotiti od začetka. Kot je pojasnil Žigon, so analize že v teku, naročnik pa se bo znova odločal med protipožarnimi ploščami in cementno oblogo. "Trenutno se bolj nagibamo k ploščam, seveda ob predložitvi vseh ustreznih certifikatov. Koncept projekta bo pripravljen prihodnji teden, za izvedbo pa bodo "prav gotovo potrebovali nekaj časa". Niti v najboljšem primeru pa šentviški predor ne bo protipožarno zaščiten do jesenskih državnozborskih volitev. Kot je pojasnil Žigon, namreč samo dobava protipožarnih plošč - če se bodo seveda odločili zanje - traja šest do osem tednov.

Ocena članka:

Za oceno članka kliknite na zvezdico.

Število glasov: 36
Povprečna ocena: 3,6

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.