Natisni
Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

(Robert Balen)

Študijo Raziskava medijske svobode in avtonomnosti medijskega prostora v RS v letu 2007 sta predstavila Matej Makarovič (levo) in Matevž Tomšič.

Politične komentarje novinarjev v lanskem januarju, maju in novembru, ki so izšli v štirih slovenskih časopisih, Delu, Dnevniku, Primorskih novicah in Večeru, so, da bi ugotovili pritisk politike ali drugih pomembnih akterjev, decembra lani raziskovali na Fakulteti za uporabne družbene študije. Na podlagi analize tristo novinarskih in uredniških mnenj so ugotovili, da je bil Večer v komentarjih o notranjepolitičnih temah v tem času najbolj, kar 71,7 odstotka, "uravnotežen".

Dr. Matej Makarovič ocenjuje držo Večera kot "nevtralno in precej konsistentno". Pri Primorskih novicah opaža nihanja, ki bi utegnila sicer biti posledica majhnega števila političnih komentarjev. "Pri Dnevniku vidimo naraščajoč odklonilni odnos do vlade, a ta je v bistvu konsistenten ves čas. Zanimiv pa je primer Dela, kjer najdemo v januarju in maju usmeritev, ki je bolj podobna usmeritvi Večera, v novembru pa drastično spremembo odnosa do vlade, ki postane podoben takemu, ki je značilen za Dnevnik, le da je bil Dnevnik ves čas konsistenten," pravi Makarovič. Proti koncu leta opaža padec nevtralnih komentarjev in rast vladi nenaklonjenih.

Raziskava je sicer zajela precej ozek segment izbranih časopisov, le po en dnevni komentar v vsakem od medijev, ki so ga raziskovalci ocenili za uredniškega, torej osrednjega. Na odnos izbranih medijev do vlade (ki je bila sicer tudi naročnik raziskave - zanjo so na ministrstvu za kulturo odšteli 11.868 evrov) in opozicije so se po besedah Makaroviča osredotočili, ker je bila "predvsem vlada tista, ki se ji je v zadnjem letu očitalo največ pritiskov na medije. Če efektivni pritiski obstajajo, bi morala prevladovati neka provladna orientacija." Analiza je pokazala, da provladni komentarji sicer so prisotni, a ne pogosti, in je vladi nenaklonjenih neprimerno več. Majhen segment komentarjev je tudi pro- ali antiopozicijskih.

"Seveda analiza vsebine sama po sebi še ne odgovarja na vprašanje o svobodi in avtonomiji medijev. Če je komentar vladi naklonjen, to še ne pomeni pritiska vlade, ali če je nenaklonjen, pritiska opozicije. Vlečenje tako preprostih sklepov bi podcenjevalo medijsko avtonomijo, ki je že dosežena. Analiza vsebine pa ne pove niti ničesar o poskusih pritiskov, ki denimo niso bili doseženi. Lahko pa pove marsikaj o vprašanju efektivnih pritiskov, ki so imeli efektivni vpliv," pojasnjuje Makarovič. Njihova analiza pritiskov vlade, ki bi se relevantno odražali v vsebini, ni pokazala, "razmerje med provladnimi in antivladnimi komentarji je za vlado še bistveno manj ugodno, kot ga kaže javno mnenje. Če bi vlada vršila na medije učinkovit pritisk, bi bila slika znatno drugačna." Kljub vsemu trije raziskovalci, ki so včeraj predstavljali ugotovitve - ob Makaroviču še Matevž Tomšič in Urša Šinkovec - podpirajo predlog ustanovitve neodvisne medijske komisije, ki bi raziskala dejansko medijsko stanje v Sloveniji.

Ocena članka:

Za oceno članka kliknite na zvezdico.

Število glasov: 25
Povprečna ocena: 2,3

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.