Datum: 3.12.2007 -
Stran: ČITALNICA

Upal si je stopiti v Grafenauerjeve čevlje
Pogovor z novim glavnim urednikom Nove revije Branetom Senegačnikom
 (Nika Zupančič) Brane Senegačnik
Brane Senegačnik, asistent na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pesnik in prevajalec, je novi glavni urednik Nove revije. Pred njim je to nalogo 16 let opravljal Niko Grafenauer. Za to pomembno funkcijo se sam ni potegoval, ampak je bil povabljen. Okrog njegovega imenovanja ni bilo nasprotovanj, za njegovim hrbtom se je zoper njega menda pletla le ena intervencija. Senegačnik je avtor štirih pesniških zbirk, dveh knjig esejev in več prevodov iz antične književnosti.
Nova revija se je pred nedavnim kadrovsko zelo spremenila: nov je uredniški odbor, ustanovljen je svet revije, ki ga doslej ni bilo, in vi ste postali glavni urednik. Zakaj ste sprejeli to nalogo?
"Kompleksna in intelektualno verodostojna refleksija o kulturi in duhovnozgodovinskem položaju slovenske družbe, ki postavlja v središče svojega zornega polja umetnost, natančneje pesnjenje, je po mojem prepričanju vitalnega pomena za slovensko kulturo. To je bila temeljna vloga Nove revije do sedaj in to tudi je glavni razlog za mojo odločitev, ki ni bila niti lahka niti hitra. Družba lahko živi tudi brez take refleksije, a je to invalidno kulturno življenje. Nova revija nima nikakršnega monopola nad takšno refleksijo, vendar drugih takšnih žarišč ni zaznati (vsaj jaz jih ne čutim) in to je seveda slabo. Mislim namreč, da je eden od pogojev za preseganje (ne)kulturnega boja v Sloveniji prav intelektualna verodostojnost in etična občutljivost javnega diskurza. Takšnega diskurza ni brez individualne odgovornosti in osebnostne izoblikovanosti intelektualcev različnih filozofskih orientacij. A kako to doseči, če je družba opremljena z zastarelimi senzorji, ki sploh ne zaznavajo argumentov, ampak zgolj ideološko barvo? Če diskurzu zagotavlja veljavnost izključno le kvantiteta? Samo tako, da je takšnih izjav dovolj in da so dovolj slišne. Upam, da slovenska kultura ne stopica že predolgo na začetku tega procesa."
So bile pred vašo izvolitvijo kakšne težave? Se je pojavilo kakšno nasprotovanje?
"Najprej tole: za mesto glavnega urednika se nisem potegoval, ampak sem bil povabljen. Ne edini, a bil sem edini, ki si je upal stopiti v čevlje Nika Grafenauerja. Čeprav se je relativno dolgo govorilo o tem, ni nihče uradno nasprotoval. Bila je le ena neuradna intervencija za mojim hrbtom, o kateri pa so mi govorili vsi, ki sem jih srečal, naj bodo blizu ali daleč Novi reviji. Ni pa znano, da so na uradnem sestanku vsi navzoči člani prejšnjega uredništva (ni jih bilo malo in bili so večinoma 'pionirji' te revije) moje imenovanje sprejeli per acclamationem. Protestiral je samo zelo ugleden slovenski umetnik in akademik: zoper to, da se moj (sicer improvizirani) nagovor ne snema."
Zakaj bo ob uredniškem odboru deloval še svet revije, ki ga vodi dosedanji urednik Niko Grafenauer? Je to instrument javnega nadzora, javnega vpliva?
"Če dobiš glasovanje z 10: 1 ali recimo raje s 15:2, to najbrž ni izraz nezaupanja. Člane sveta nekoliko poznam, saj smo sedeli skupaj v prejšnji redakciji Nove revije petnajst let (svet ni torej nič bolj javni organ kot redakcija). Ob mojem imenovanju so izrazili veselje in ne predstavljam si, da bi komu padlo v glavo izvajati ideološki nadzor. Pač pa vidim v teh izkušenih osebnostih bogato zaledje revije in rezervoar koristnih pobud za njeno življenje. Nekateri so ne samo obljubili sodelovanje, ampak ga že začeli v odličnem slogu."
Kakšna bo Nova revija pod vašim vodstvom? Bo njena vsebina izrazito filozofska, literarna, politična? Ali se boste odločili za nekaj čisto drugega?
"Tradicijo Nove revije razumem predvsem kot spodbudo k (samo)premisleku in celovitemu razumevanju resničnosti. Ta premislek je imel in bo imel tiste goriščne točke, ki jih omenjate: pesnjenje, filozofijo in družbeno oziroma kulturno refleksijo. V tem pogledu bi bil odmik nesmiseln. Pač pa se zastavljajo zelo drugačna konkretna vprašanja z ozirom na evropski in globalni kontekst, v katerem živimo danes. Smisel nacionalne kulture zahteva danes novo osvetlitev; globalizacijski in antiglobalizacijski tokovi so spremenili umetnost v svoje propagandno orožje in jo s tem prizadeli v nesluteni meri, veliko močneje kot ideologije preteklosti. Iskanje njenega smisla se zdi skoraj absurdno početje; a tudi brodolomec, ki ve, da je sam sredi Tihega oceana, se lahko odloči in skuša odplavati, čeprav ne ve kam."
Zagotovo pa revija ne bo takšna, kot je bila doslej. Na takšno kot je bila na začetku - zlasti pa 57. številka NR - bo treba bržkone še počakati. Običajno nova literarna revija nastane kot napoved novega sveta ali pa kot utež staremu nazorskemu razmišljanju. Kaj pravite?
"Spremembe bodo prišle z ljudmi, ki bodo oziroma bomo revijo ustvarjali; štelo bo samo to, kar bo dejansko nastalo, ne pa nameni in koncepti. 57. številka je bila rezultat čisto posebnih družbenih okoliščin, za katere upam, da se ne bodo ponovile v takšni ali drugačni obliki. Umetnost in refleksija kulture vedno nastajata iz posameznikovega eksistencialnega položaja, ki ga določajo družbene razmere in njegova enkratna individualna osebnost. A pisanje in mišljenje nikoli nista zgolj posledica, temveč vedno tudi vzrok: vzvratno vplivata na vzdušje v družbi in preko tega na posameznikovo življenjsko občutje. Želel bi predvsem, da bi se ljudje, ki bodo ustvarjali Novo revijo, tega zavedali in s tem vsaj nekoliko zaznamovali slovensko kulturo."
Razmišljate o bistveni oblikovni spremembi revije?
"Nekaj sprememb je že vidnih: z njimi smo želeli nakazati tako kontinuiteto kot spremembo; v prihodnosti bodo najbrž spremembe še očitnejše."
ZDENKO KODRIČ
Ocena članka:
Za oceno članka kliknite na zvezdico.
Število glasov: 10 Povprečna ocena: 2,2
|