Datum: 1.12.2007 -
Stran: V SOBOTO
Sedaj smo stampedo ustavili
Janez Janša, predsednik slovenske vlade
 Robert Balen
Na intervju s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo smo čakali kar nekaj časa. Medtem se je nabrala dolga vrsta vprašanj. Ko smo dobili priložnost, vseh zaradi premierjeve časovne stiske nismo mogli niti postaviti, a odgovore o tačas najbolj vročih temah smo vendarle dobili.
Zaupnica je za vami. Ste si oddahnili? Ali pa vaše poudarjanje, da so še vedno odprte vse možnosti, pomeni, da se ne počutite trdno v sedlu?
"V parlamentarni demokraciji s posebnim volilnim sistemom, kot je slovenski, kjer se vlada praktično oblikuje po volitvah, ne pa na njih, so vedno odprte vse možnosti. To je dokazala slovenska parlamentarna praksa. Oddahnil pa si nisem, ker zaradi glasovanja o zaupnici ni bilo dela nič manj. Tempo dela v slovenski vladi je v tem času primerljiv samo še z garanjem v pomladnih mesecih leta 1991, tik pred osamosvojitvijo. Očitali pa so nam, da se vlada ta mesec ukvarja sama s seboj. V novembru 2007 je vlada zaokrožila sprejetje pokrajinske zakonodaje, sprejeli smo proračuna za naslednji dve leti, kolegi in kolegice v vladi so opravili številne priprave v svetu EU, poteka privatizacija NKBM, ta mesec smo opravili uradna obiska vladne in gospodarske delegacije na Kitajskem in v Turčiji, prvi uradni obisk na tej ravni v zgodovini Slovenije v Veliki Britaniji pa pri predsedniku Evropske komisije v Bruslju, v Vatikanu in Rimu, gostili smo predsednika estonske vlade, zunanjega ministra Ruske federacije in številnih drugih držav, naš zunanji minister je sodeloval na Bližnjevzhodni mirovni konferenci v Anapolisu... Samo mednarodnih aktivnosti je imela ta vlada v mesecu, za katerega so trdili, da se ukvarja sama s sabo, več kot npr. Ropova vlada skozi celo leto 2004."
Ste res pripravljeni tudi odstopiti?
"Vsak dan, če bo potrebno. Moja funkcija ni prioriteta, prioriteta so interesi države in ugled Slovenije v svetu. In v zadnjem času seveda vse bolj tudi interesi EU."
Tveganje ni zanemarljivo
Nam lahko pri predsedovanju EU spodleti?
"Gre za izjemno zahteven projekt. Romano Prodi mi je včeraj (v četrtek, op. p.) dejal, da je čas šestih mesecev predsedovanja za predsednika vlade predsedujoče države hujši kot nočna mora. Tveganje ni zanemarljivo. Še posebno če te v trenutku, ko bi vlada potrebovala največ podpore, skušajo z lažnimi obtožbami diskreditirati ravno od doma ali če se morajo ministri namesto s pripravami ukvarjati z interpelacijami."
Razlage o učinkih zaupnice so različne. Kaj pravite na ocene, da je bolj kot vladi koristila vaši stranki?
"Za glasovanje o zaupnici se nisem odločil zaradi koristi, ampak zato, ker ni bilo drugega izhoda. Nemogoče je bilo mirno spremljati poskuse rastoče diskvalifikacije Slovenije v tujini. S tem, ko so v najbolj občutljivem času slovensko vlado z lažmi vztrajno blatili v tujini kot vlado države, ki naj bi predstavljala nevarnost za sedanjost in prihodnost EU, so ogrožali uspešen zaključek naših priprav na vodenje EU. In hkrati močno ogrožali kredibilnost Slovenije. Nemogoče je skrbeti, da tečejo doma stvari normalno (vlada mora sprejeti vsak teden nekaj sto odločitev), se hkrati pripravljati na vodenje EU in obenem še po svetu pojasnjevati, da v Sloveniji ni diktature in cenzure ter da nimamo taborišč za Rome. To norijo je bilo treba presekati."
Zakaj ste najprej zagrozili z odstopom, potem pa se odločili za iskanje zaupanja v parlamentu? Zaradi signalov iz tujine, da ne bi bilo dobro radikalizirati stvari?
"Sploh nisem najprej najavil odstopa vlade, potem pa se premislil in predlagal glasovanja o zaupnici. Bil sem zelo jasen in sem že na začetku dejal, da so vse možnosti odprte. Znotraj teh smo izbrali tisto, ki se nam je zdela najbolj učinkovita. In nihče iz tujine se ni vmešaval v naše notranjepolitične razmere. S tega vidika smo naleteli v tujini na bistveno večji fair play kot pri tistih, ki so Slovenijo blatili na tujem. Od tam je prišla od mojih kolegov zgolj podpora in nato čestitke ob izglasovani zaupnici."
Novoizvoljeni predsednik Danilo Tūrk, dober poznavalec mednarodnega dogajanja, je v intervjuju za Večer prejšnji teden ocenil, da novinarska peticija in dogajanje okrog nje nista škodila ugledu Slovenije v tujini.
"Verjamem, da novoizvoljeni predsednik države v tem času ni komuniciral s tujino, saj je doma prepričeval volivce. Srečeval je prej tiste, ki so peticijo v tujino poslali, in ne tistih, ki so jo tam brali, objavljali in komentirali. Sam pa sem imel v tem času od septembra, odkar so pošiljali to laž po svetu, na stotine kontaktov z različnimi ravnmi politične in civilnodružbene javnosti v EU in širše, zato vem, da je širjenje te laži postajalo neobvladljiv problem, in zato je bilo treba nekaj narediti. Sedaj smo stampedo ustavili. Prejemniki peticije se lahko sami prepričajo, kakšne so dejanske politično-kapitalske povezave v lastniških strukturah slovenskih medijskih hiš. Laž je razgaljena in na dolgi rok bo vse skupaj ostalo v spominu kot še en nesrečen poskus dela slovenske politike, ki se za prevzem oblasti ne ustavi pred ničemer. Če presodijo, da jim blatenje slovenske vlade v tujini koristi, potem to naredijo. Ne glede na stransko škodo, ki se v tem primeru imenuje ugled Slovenije tik pred največjim zgodovinskim izzivom po osamosvojitvi. "
V sredo sta se z bodočim predsednikom že srečala. Mislite, da boste z njim sodelovali bolje kot z dosedanjim?
"Po zadnjem pogovoru v to verjamem. Če kdaj, potem Slovenija v tem trenutku potrebuje aktivnega predsednika, ki mu ni vseeno za ugled države in blaginjo njenih državljanov."
Kdaj so se Pahorjevi spremenili
Če se vrneva k učinkom zaupnice: po njej so javnomnenjski odstotki vaši stranki zrasli.
"Ne obremenjujemo se z javnomnenjskimi raziskavami leto dni pred parlamentarnimi volitvami. Preveč je drugega dela. Imamo tudi izkušnjo, ko je po vseh časopisnih javnomnenjskih raziskavah, objavljenih septembra 2004, torej mesec pred parlamentarnimi volitvami, LDS imela dvakrat boljši rezultat kot SDS. Še dva tedna pred volitvami so v Ninamedii napovedovali njeno prepričljivo zmago, pa smo na volitvah vseeno zmagali. Ninamedia, ki je nekakšna hišna služba Gregorja Golobiča, in njej podobne agencije z objavljanjem anket predvsem v Dnevniku in vzporedno na Pop TV javnega mnenja ne merijo, ampak ga skušajo ustvarjati. Zato jim ne zaupajte. Še najmanj takrat, ko vam kažejo veliko."
Predsednik vaše najhujše tekmice SD Borut Pahor pravi, da ste spremenili odnos do njega in njegove stranke in ga začeli napadati, ko so se SD zavihteli na vrh javnomnenjskih anket.
"Resnica je ravno obratna. Ravnanje Socialnih demokratov se je začelo spreminjati po tem, ko so dobili okrepitev iz razpadle LDS. Takrat se je k njim preselil tudi del njihovih volivcev. S skrajno destruktivno govorico in ravnanji Antona Ropa, Milana Cvikla in še nekaterih je SD postala bistveno bolj ekstremna stranka, takšna, kot je bila v prvem obdobju po volitvah LDS. To je sčasoma vplivalo tudi na do takrat konstruktivno sodelovanje SD v Partnerstvu za razvoj. Naenkrat dana beseda ni več držala. Podpisali so dogovor, da je resolucija o visokem šolstvu usklajena, ko pa je prišla v parlament, so zaradi nje zahtevali odstop ministra. Potem so se zgodili podobni zapleti z zakonom o lastninjenju Zavarovalnice Triglav, niso mu nasprotovali niti niso imeli nobenih drugih predlogov, potem pa je svetnik iz njihove stranke v državnem zboru vložil zahtevek za referendum. V oceni stanja te stranke so med drugim zapisali, da slovenska vlada prek kapitalskih povezav obvladuje medije in cenzurira novinarje, te stavke pa je skupina, sponzorirana prek novinarskega društva, poslala v tujino. In to nekaj mesecev po tem, ko je SD podpisala sporazum o nenapadanju v času priprav in vodenja EU. Res si ne predstavljam, kako lahko nekdo iskreno za slovensko javnost govori, da podpira vlado pri tem projektu, obenem pa sponzorira laž, ki je bila v tujino poslana še z oceno, da Slovenija s tako vlado predstavlja nevarnost za EU."
Kaj je zdaj s partnerstvom in paktom o nenapadanju?
"Gre za dva različna projekta, ki so ju podpisale tudi različne opozicijske stranke. Pri Partnerstvu za razvoj končujemo projekt reform s sprejemanjem novele zakona o delovnih razmerjih, ki smo ga usklajevali dve leti. Zdaj je usklajen s socialnimi partnerji in z SD, je v postopku sprejemanja in upam, da bodo v SD vsaj tokrat besedo držali. V tem primeru bomo lahko rekli, da je bil projekt partnerstva vsaj deloma uspešen. Pakt o nenapadanju pa je prekinil tisti, ki je napadel. Zaupam vsakemu toliko časa, dokler drži dano besedo. Če pa je obljuba prelomljena, bi bilo naivno, če bi se ravnali po besedah in ne po dejanjih."
Borut Pahor pravi, da vas, ne glede na vse, še vedno osebno spoštuje. Kaj pa vi?
"Spoštujem vse, ki v slovenski politiki iskreno delajo za skupno dobro ter držijo dano besedo, in se mi ne zdi potrebno to vedno znova posebej poudarjati."
Sta se v zadnjem času kaj pogovarjala?
"V preteklosti pogosto, saj sem tako skušal reševati nekatera odprta vprašanja in zagate, pa tudi on je večkrat dal pobudo. Ena od velikih dilem je bila, kako reagirati, ko je njegov poslanec, g. Rop, povzročil mednarodni škandal z lažjo, da sva se s predsednikom hrvaške vlade dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. To naj bi bil izvedel iz rezultatov Sovinega prisluškovanja brez sodne odločbe. Najprej nisem reagiral, ker se mi je zdelo, da je treba še najbolj misliti na ugled države. Poklical sem g. Pahorja in ta se je strinjal z menoj, da je zadeva škandalozna, in obljubil, da bo njegov poslanec izjavo umaknil oziroma speljal stvar tako, da ne bo mednarodnega škandala, naslednji dan pa je Rop izjavo še bolj zaostril in potisnil državo v neprijetno situacijo.Enak primer seje ponovil, ko je šla parlamentarna komisija na Sovo preverjat posnetke prisluškovanj in je ugotovila, da posnetki sicer so, vendar ne pritrjujejo Ropovi obtožbi. Takrat mi je g. Pahor sporočil, da bo g. Rop svojo izjavo preklical oziroma se izgovoril, da je bil zaveden. Naslednji dan iz te obljube spet ni bilo nič. Človek težko verjame nekomu, ki ne naredi tistega, kar napove, in potem niti ne pokliče ter tega ne pojasni. Lahko si privoščiš naivnost nekaj časa, ne pa vse življenje. Še posebno pa me moti, da se g. Pahor ni vsaj načelno ogradil od blatenja države v tujini."
A javno mnenje ga očitno nagrajuje. Vas to jezi?
"Tega vprašanja ne razumem oziroma je vsaj prezgodnje. Tisto javno mnenje, ki odloča, pride do izraza na volitvah. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je bila Združena lista, sedaj SD, z 10 odstotki. Kaj bo leta 2008, bomo videli. Volivci sicer velikokrat kupijo videz in potem dolgo čakajo na dejanja. Najbolj nazoren primer takšnega marketinga sta bili dve prejšnji županji v Ljubljani. Imeli sta lepe plakate in veliko propagandno ter medijsko podporo. Ljubljančani so ju volili, glede ocene rezultatov pa primerjajte razvoj Ljubljane v zadnjih 12 letih in razvoj Prage ali Budimpešte."
Kaj pravite na ocene, da ste z napadom na novinarsko peticijo naredili politični samomor?
"Takšno smrt so mi že velikokrat napovedali. Celo eni in isti preroki. Ponovil bom še enkrat. Vsega skupaj ne počnem zaradi koristi. Vsi, ki druge ocenjujejo samo skozi prizmo koristi in dobičkov, naletijo na problem, kadar ocenjevani ne ravna po njihovih vzorcih razmišljanja. Sicer pa, zakaj ni nihče ponatisnil izjav g. Šurca, enega prvopodpisanih, ki jih je dal za Primorske novice? Tam je celo on dejal, da je bilo v času prejšnjih vlad več pritiskov, kot jih je zdaj, da on pod to vlado ni doživel nobenega pritiska, da je vse skupaj napisal iz solidarnosti, menda do g. Zgage, ki ga očitno pritiskate v vašem časopisu. Na vprašanje, zakaj niso, če je bilo po njegovem včasih več pritiskov, poslali takšne peticije v tujino takrat, pa je odvrnil, da tega pravzaprav ne ve. In poglejte, kaj danes počnejo nadzorniki Dela oz. Maga, iste osebe, ki so še pred nekaj meseci obtoževale vlado, da si skuša podrediti medije."
Dragi Boško, dragi Borut
V zadnjem času veliko govorite o kapitalskih povezavah in medijih. Se vam zdi, da bi bila prava rešitev nekaterih časnikov prodaja tujcem?
(Nasmeh.) "Mislite vsem tistim, ki ne znajo slovensko in gledajo zgolj na dobiček? Takšne poteze obstoječe stanje zgolj konzervirajo in zakrivajo. Problem je v tem, da se je v tem našem medijskem prostoru iz enopartijskega sistema potegnila neka kontinuiteta in da ni nobene resne konkurence niti pri šolanju tistih, ki medije kreirajo, niti pri izdelkih samih. Če kje, bi na medijskem področju potrebovali varuha konkurence. Laž namreč nima nobene možnosti, da prevlada, če ji nasproti ali v konkurenčnem časopisu z enako velikimi črkami stoji zapisana resnica. Če pa tega ni, imajo ustvarjalci javnega mnenja lahko delo. "
Zelo ostro ste, tudi v zvezi z mediji, napadli Pivovarno Laško in ona vam je zelo ostro tudi odgovorila.
"Pivovarne Laško ni nihče napadel v zvezi z mediji. To, da smo razložili, kakšne so dejanske politično-kapitalske povezave v lastniški strukturi slovenskih medijskih hiš, ni bil napad, ampak obramba pred obtožbo, da jih slovenska vlada obvladuje prek kapitala in posledično ogroža svobodo govora. Na svobodo govora lahko vpliva tisti, ki je lastnik medija. Ta ima realne vzvode. Vpliv takšnega monopola na realne razmere in življenje ljudi je tudi sicer velik. Poslovni konglomerat Pivovarne Laško v svojih trgovskih verigah čezmerno dviga cene nekaterih izdelkov in zanje obračunava proporcionalne marže, ne da bi bila za to osnova v stroških vhodnih surovin, hkrati pa prek svojih medijskih hiš to opravičuje oziroma za inflacijo krivi samo vlado, kar je nevarno, saj takšen pristop otežuje spopad z vsemi dejanskim vzroki zanjo."
Ampak na to so se v Pivovarni že odzvali z ostrim demantijem.
"Ostro že, ne pa tudi argumentirano. Zatrdili so, da v zadnjem letu dni niso povišali cen. Če se v družbah, ki so v lasti Pivovarne Laško, cene v letu dni ne bi povečale, potem Slovenija praktično ne bi imela inflacije, saj njihove družbe predstavljajo velik del trgovske ponudbe na slovenskem trgu in vsi bi zaradi nižjih cen kupovali pri njih. Zato sem dejal, da gre lahko tisti, ki bo našel v družbah Pivovarne Laško kak izdelek, ki je dražji kot pred letom dni, z vso moralno upravičenostjo h g. Šrotu in mu zaračuna razliko v ceni."
Seveda pa to ne bo ustavilo inflacije. Kaj namerava storiti vlada?
"Seveda opisano ni edini vzrok. Ni pa zanemarljiv. Zato bo vlada okrepila urad za varstvo konkurence. Vlada je že zmanjšala trošarine na pogonska goriva na najnižjo možno stopnjo. Regulirane cene so praktično zamrznjene. Vlada vodi dosledno proticiklično fiskalno politiko. Zmanjšuje proračunski primanjkljaj. Naš proračun zato ni krivec za inflacijo. V torek je bil na obisku v Sloveniji predsednik estonske vlade Andrus Ansip. Estonija ima že nekaj let visoko gospodarsko rast in tudi proračunski presežek, največji v EU. Vendar ima kljub temu visoko inflacijo, ki presega 8 odstotkov. Želeli so prevzeti evro hkrati z nami, vendar jim je ravno previsoka inflacija to preprečila. Ta je vse večji problem tudi drugod. Nemčija je ravno ta mesec dosegla najvišjo inflacijo po letu 1994. Podobno Finska, ki ima več kot vzorno strukturo proračunskih izdatkov. Cene hrane na svetovnih trgih so močno zrasle, še bolj cene nafte. Te povsod dvigajo inflacijo. Žal tudi za bližnjo prihodnost ni še mogoče napovedati umirjanja. Dodaten specifičen slovenski problem je premajhna konkurenčnost, ki omogoča špekulacije. Tu pa vlado čaka še precej dela. Sicer pa bo Slovenija v tem mandatu zmanjšala javno porabo za tri odstotke. Ni vlade v Evropi, ki bi ji to uspelo v tako kratkem času. Kar spomnimo se, kako je javna poraba rasla v času vladavine LDS in SD. Te napake zdaj popravljamo, tako da cenimo funkcioniranje države. Velik manevrski prostor za gospodarsko rast ustvarjamo z nižjimi davki. Znižali smo dohodnino, odpravljamo davek na plače, znižujemo davek na dohodek pravnih oseb. Vse to pa smo lahko znižali zato, ker smo zmanjšali javno porabo. Prvič v zgodovini te države se število zaposlenih v javni upravi znižuje. Naš cilj so tudi evropske plače. Zato potrebujemo visoko gospodarsko rast in pravično plačno politiko. Gospodarska rast že presega napovedi in želje iz strategije razvoja Slovenije in je bila v prvi polovici leta s 6,5 odstotka najvišja v Evropski monetarni uniji. V položaju, ko realno ustvarimo več kot kadarkoli prej, obstajajo možnosti za uresničevanje osnovnega cilja te vlade: povečevanja blaginje. V tej fazi se bo vlada osredotočila tudi na problem bolj pravične delitve sadov dobrega dela in gospodarjenja. Zato bomo predlagali zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Pri privatizaciji bodo lahko sodelovali tudi slovenski državljani neposredno."
Za kaj sploh gre pri ostrih tonih med vami in Boškom Šrotom: za spopad politik ali čistega kapitala s politiko? Boško Šrot, dosedanji član SD, je zdaj izstopil iz stranke. Bo vse skupaj vplivalo na znotrajkoalicijsko sodelovanje z njegovim bratom Bojanom Šrotom, novim predsednikom SLS?
"V spor med Boškom Šrotom in Borutom Pahorjem ne verjamem. Gre za igro, s katero želijo SD razbremeniti tajkunstva in neposrednih oziroma vidnih političnih povezav s kapitalom, ki obvladuje slovenski medijski prostor. Laž, ki so jo zapisali v svojo oceno stanja, češ da vlada kapitalsko obvladuje medije, se je po zadnji seji DZ avtorjem v SD vrnila kot bumerang. Sedaj skušajo popraviti vtis. Dodatno jih motivirajo njihove javnomnenjske ankete, ki so verjetno podobno kot Večerova zaznale padec SD. Sami svoji Ninamedii seveda ne verjamejo. Dragi Boško in dragi Borut, ki si sedaj dopisujeta in pošiljata deklaracije, uprizarjata predstavo za naivne, dodana vrednost cirkusa pa naj bi bil še vtis o neznanski spravljivosti in povezovalnosti predsednika stranke, ki je ob zadnjih razpravah v DZ enotno glasovala proti podpori vladi pri vodenju EU. Če pa se motim in je spor resničen, bosta Delo, Večer ter vse druge izdaje obeh hiš v lasti g. Šrota in njegovih imele enak odnos do SD in do SDS in enak odnos do vlade in opozicije. Berite članke, komentarje, naslove, poudarke, glejte slike. Videli boste, če se motim.
SLS tudi pod novim predsednikom verjetno nima namena zapuščati koalicije pred koncem mandata. To so že enkrat naredili in se ni obrestovalo. Računam, da bodo še naprej verodostojen koalicijski partner in da bo dosedanji predsednik SLS, razbremenjen vodenja stranke, nekoliko bolj poprijel v okoljskem ministrstvu, saj ga čaka vodenje izjemno zahtevnega okoljskega dosjeja EU. Verjamem pa, da so v načrtih nekaterih predvsem izven SLS poskusi, da se naredi to stranko enako 'žlahtno' in godno za povezavo z LDS ali SD. kot se je to poskušalo leta 1996."
Upam, da ne bo kdo pregorel
V tem zadnjem letu vladanja najbrž ne nameravate zamenjati še kakšnega ministra. Ali pač?
"Upam, da to ne bo potrebno. Upam tudi, da ne bo kdo pregorel, saj je dvojno delo izjemno naporno, zlasti če slišiš samo kritike in obtožbe in se vse dobro opravljeno enostavno ignorira."
Delodajalci, ki poslujejo uspešno, ne kažejo posluha za vaš pobudo, naj dvignejo plače zaposlenih, Kaj sploh lahko v tem primeru stori vlada?
"Niso vsi takšni. Slovensko gospodarstvo poganja naprej in navzgor na stotine in tisoče dobrih organizatorjev, inženirjev, inovatorjev, mojstrov in delavcev. V Sloveniji je veliko podjetij in veliko gospodarstvenikov, ki so, poleg tega da so uspešni, tudi zelo socialno odgovorni. Žal se jih ne promovira dovolj, njihovi dosežki ostajajo v senci, zvezde so postali tisti, ki so veliko polastninili in si nakupili tudi medije.Ti seveda hvalijo predvsem svoje lastnike, ne glede na to, kaj počnejo. Usklajujemo zakon o udeležbizaposlenih pri dobičku. Ta bo omogočil, da bodo lahko delavci in drugi zaposleni udeleženi tudi pri dobičku podjetij. Javno smo podprli sindikalno zahtevo po večjih plačah v dobrih podjetjih. Verjamem, da se bodo pogajanja prej ali slej končala z dobrim kompromisom."
Se bojite napovedanih stavk?
"Stavka je legitimna oblika sindikalnega boja. Skrajna sicer, vendar upravičena, če so razmere res slabe. Ne bi je mogel zagovarjati, če bi povzročila veliko gospodarsko škodo tudi tistim, ki za konkretne razmere delavcev niso nič krivi."
Računate v boju proti monopolom in tajkunsko-političnim povezavam, ki ste ga napovedali, na uspeh?
"Delno je bil že dosežen s tem, da so se nekatere od teh povezav razgalile. Danes nihče več ne trdi, da vlada preko kapitalskih povezav obvladuje medije, resnica je z muko vendarle prišla na dan. Obvladujejo jih pravzaprav tisti, ki so te obtožbe izrekali. In da, računamo na uspeh. Razgradili bomo te monopole, ne glede na odpore."
Kakšno usodo napovedujete pripravljenemu projektu slovenskih pokrajin? Bo sprejet?
"Če bo opozicija vsaj malo državotvorna, potrebujemo namreč dvotretjinsko podporo v parlamentu, bo. Z decentralizacijo se bo Slovenija razvijala bolj enakomerno in hitreje. Če tega projekta ne izpeljemo sedaj, bo minilo naslednjih deset let, preden bo spet dovolj energije skupaj, da se ga ponovno lotimo. Tudi če bomo pri kaki razmejitvi ali kakem imenu pokrajine naredili napako, to lahko še vedno kasneje hitro popravimo oziroma jo popravijo kar nove pokrajine same, potem ko bodo zaživele. Če pa ne naredimo nič, ne bo ne takšnih ne drugačnih pokrajin in denar bo še naprej veselo odtekal pretežno proti Ljubljani."
 Robert Balen
DARKA ZVONAR PREDAN
Ocena članka:
Za oceno članka kliknite na zvezdico.
Število glasov: 7
Povprečna ocena: 3
|
Natisni
Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava
- Prilagodi pisavo
Ste bili priča dogodku?
