Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Tit Košir

France Arhar, ki je kot finančni strokovnjak slovenske strani s hrvaškim kolegom Zdravkom Rogićem iskal rešitev vprašanja Ljubljanske banke, je danes v pogovoru pozdravil doseženi dogovor s Hrvaško. Dodal pa je, da so se najprej dogovorili še o dveh stopnjah reševanja tega problema.

"Vesel sem, da sta državi naredili prvi korak. Midva (z Rogićem) sva si prizadevala, da se ta stvar ob nespornem dejanskem stanju premakne tja, kjer ji gre, v okvir ratificirane dunajske pogodbe (o nasledstvu) in na drugi strani da se tožbe, postopki, ki so odprti od leta 1994, dejansko zamrznejo, dokler se ne najde rešitev v okviru dunajske pogodbe," je povedal Arhar glede dogovora med državama, da bosta rešitev glede prenesenih deviznih vlog poiskali na temelju sporazuma o nasledstvenih vprašanjih, in sicer priloge C tega sporazuma.

Povedal je, da so se 7. februarja na Otočcu skupaj z zunanjima ministroma obeh držav, Karlom Erjavcem in Vesno Pusić dogovorili še, da če rešitve v okviru sporazuma o nasledstvu ne bi bilo mogoče najti, potem bi si obe strani začeli prizadevati za spremembo procesnih določil v sporazumu. Če pa tudi to ne bi uspelo, ker je konec koncev potrebno popolno soglasje med vsemi petimi pogodbenicami, bi državi zadevo prepustili dvostranski arbitraži, za kar so se sicer Hrvati po Arharjevih besedah zavzemali že v prvem koraku.

Opozoril je sicer, da danes sklenjenega dogovora s Hrvaško še ni preučil in da ga težko komentira, ker ga pri dokončnem oblikovanju formulacije ni bilo zraven. Je pa pojasnil, da se je prejšnji teden o podrobnostih pogovarjal z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Tonetom Kajzerjem, ki ga je premier Janez Janša pooblastil za dokončno uskladitev sporazuma. Kajzer je ta memorandum danes skupaj s hrvaško zunanjo ministrico Pusićevo tudi parafiral v imenu Slovenije.

Glede določila iz memoranduma, da bo hrvaška vlada sporna pooblastila hrvaškim bankam za tožbe proti LB oz. NLB pred hrvaškimi sodišči zamrznila, ne pa tudi povsem umaknila, je Arhar namignil, da v žargonu to pomeni to.

"Mandat za to tožbo je dala država. Banke ga same niso imele in banke niso imele pravnega naslova, kajti država jim je dala obveznice in država je to prevzela. To pomeni, da če dam jaz mandat, ga tudi jaz lahko v vsakem trenutku prekličem. In če nimam mandata, ne morem nadaljevati s postopkom. To v žargonu pomeni zamrznitev," je pojasnil.

Pojasnil je, da je hrvaška zamrznitev teh tožb tudi bistvena razlika od dogovora, ki sta ga konec julija 2010 v Bohinju dosegla tedanja premiera obeh držav, Borut Pahor in Jadranka Kosor. Že tedaj sta se namreč premiera dogovorila, da je vprašanje nekdanje LB vprašanje nasledstva in da se ga bo reševalo pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (Bis) v Baslu.

"A nista nič rekla glede tožb proti LB pred hrvaškimi sodišči, ki so še naprej potekale. To je bistvena razlika," je dejal Arhar.

Hrvaška je sicer po omenjenem srečanju Pahor-Kosor sporočila, da je prejela odgovor Bis, da ni pristojna za reševanje problemov LB, je pa banka ponudila pomoč pri organizaciji srečanja naslednic o tem vprašanju.

Arhar je pojasnil, da je bil glede tega sam aktiven že leta 2011. "Uspel sem dobiti mednarodnega posrednika, nizozemskega guvernerja. Leta 2011 je šlo ostalim članicam pogodbe, ko je on pristal, da to sprejme. Septembra 2011 je BiH sporočila, da nima vlade in da nihče ne more o tem odločati in tako je ta akcija propadla," je pojasnil.

Hkrati je opozoril, da Bis iz sporazuma o nasledstvu nihče ni črtal. "Bis je sicer referenca, vi pa potrebujete še človeka, da bo posredoval in ki je sprejemljiv za vse," je dejal. Opozoril je še, da je "pri pogajanjih vedno tako, da morajo biti zmagovalci na obeh straneh". "Poraženec noče biti nihče. Tudi v poslovnem svetu je ista zgodba," je še dejal.

Kdaj bi lahko prišlo do dejanske rešitve vprašanja starih deviznih vlog iz obdobja nekdanje skupne države, Arhar ni znal oceniti. "To je težko reči. Treba je vložiti napore, da bodo ponovno skupaj prišli vsi. Vprašanje zadeva vse. Če bosta državi pri tem složni in bosta skupaj poslali tri povabila, potem lahko do tega hitro pride," je še menil.

sta

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.