Datum: 7.9.2012 17:00:00 -
Stran: Slovenija
Samomor ni rešitev problema
 Fotografija je simbolična
Neobuti copati. Pomeni, da ni več nog, človeka, ki bi si jih nataknil. Zato društvo Ozara ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora v spomin na vse tiste, ki so lani dvignili roko nadse, v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru pripravlja obeležja iz 437 parov hišnih copat, ki simbolizirajo upanje, da bo preventivno delo na tem področju ohranilo čim več življenj.
Predsednik društva Bogdan Dobnik opominja, da nihče nikoli ne ve, kdaj se bo znašel v tako hudi osebni stiski, ko se mu bo zdel samomor edini izhod. "Toda to ni rešitev problema," poudarja.
Niso samo brezdomci, alkoholiki in drugi odvisniki ljudje, ki obupajo. Obupajo intelektualci, kmetje, podjetniki, mladostniki in starostniki, ljudje iz različnih okolij.
"Profil tipične osebe, ki stori samomor, se spreminja. V številnih evropskih državah, kjer je bil v zadnjih letih sicer razviden trend upadanja, se število veča med ljudmi v gradbeništvu in v javnem sektorju. Tudi v Sloveniji so propadla velika gradbena podjetja, ti ljudje so na zavodu zaposlovanje. Bojimo se lahko, da posledice recesije še pridejo. Kratkotrajna brezposelnost v normalnih časih morda človeka celo aktivira, mu da upanje, da bo našel službo, v teh časih, ko smo vsi prestrašeni in če brezposelnost traja dolgo, pa je to kot telesno zdravje brez vitaminov. Na dolgi rok izčrpa in postane rizični dejavnik za samomor. Ob tem, da pada standard, vse večja je revščina, upokojencem gre vse slabše."
Omenili ste tudi javni sektor, veljal je za dokaj ekonomsko stabilnega in socialno varnega.
"Že od nekdaj je znano, da so bolj samomorilno ogroženi "pomagajoči" poklici, medicinske sestre, celo psihiatri so med njimi. Če zdaj k temu dodamo napovedi odpuščanja, po tem, ko vidimo, kako gre gospodarstvu, strah ni neosnovan. Javni sektor je bil varen, zdaj pa so ti ljudje iz varnosti nenadoma pahnjeni v negotovost, brezizhodnost. In to sta glavna sprožilca samomorov. Upam, da se v napovedih motim, toda bojim se, da bo kriza število samomorov povečala. Nisem pesimist, realno stanje nakazuje na to. Če država, gospodarstvo nima strategije izhoda, kaj drugega lahko pričakuje na primer generacija, ki je ne dolgo tega najela kredit, tepe jo zvišanje cen, imaš otroka, pa z enim ukrepom ostaneš brez dodatka, z drugim brez brezplačnega vrtca."
Če drugega ne, več nespečnosti?
"Da, nespečnost, ki najeda telesno zdravje in krha medsebojne odnose. Vse to in še kaj zraven pa se odraža v porušenem duševnem zdravju. Da vendarle ne bi izzvenelo preveč črnogledo, raziskava življenja ljudi med drugo svetovno vojno je pokazala, da v taboriščih ni bilo samomorov. Če špekuliramo, v najbolj brezizhodnih situacijah so ljudje sposobni najti druge vrednote, smisle, ki jih ohranjajo pri življenju. Morda so zdaj taki časi in bomo spoznali, da pehanje zgolj za materialnim ni edino in pravo."
Koga ljudje v duševnih stiskah krivijo za položaj, v katerem so se znašli?
"Kdor krivi druge, skoraj lažje prebrodi težave in mu je lažje pomagati, kot tistim, ki krivijo sebe. Če sam prevzameš krivdo, si v težji poziciji, se mi zdi. Zato tudi slišimo, in morda to ljudem pomaga, da je za vse kriva država, politika, sistem, vlada, banke. Toda pravi problemi, najtežje rešljivi, so v nas samih. Kako se odzvati na spremembe? Če ti znižajo plačo za dvajset odstotkov, to od tebe zahteva inovativnost; kako se znajti z manj denarja oziroma kako zapolniti to razliko. To je prožnost, nekaterim prirojena, drugi jo morajo krepiti z vloženim naporom."
Vse bolj "bolni" smo zaradi slabih novic, negativnega družbenega vzdušja.
"Se strinjam, iščimo, izbirajmo pozitivna, vzpodbudna sporočila."
Stigmatizacije se še nismo otresli. Pozivate, naj družba čim več govori o samomoru, da je to še vedno tabu tema. A tudi tisti, ki so poskusili storiti samomor, in njihovi bližnji se ne želijo izpostavljati.
"To je začaran krog, v katerem sem vrtimo vsi; žrtve, javnost, strokovnjaki, nevladniki, sistem. Kaj porečete o človeku, ki je prišel od psihiatra? Da je nor. Ne, da je bil močan, ker je v depresiji poiskal strokovno pomoč."
O depresiji že več vemo, kateri pa so manj znani, manj raziskani dejavniki, ki vplivajo na samomorilnost?
"Podnebne spremembe. V Avstraliji so pred leti zabeležili ogromen porast samomorov med kmeti, ker jim je suša pobrala ves pridelek. Nanj so bili vezani eksistencialno, na zemljo so vezani tudi čustveno. Logično, kam gre ta svet, se potem vprašamo. In socialna omrežja. Ta ljudi bolj razdružujejo, kot povezujejo. Kaj ti bo prijatelj na spletu, če ga ni v živo, ko ga potrebuješ. Nove tehnologije, ki ustvarjajo navidezen svet. Ljudje postajajo odvisni, živijo neresnično življenje."
Amerika prihaja k nam? Z zamikom, pa vendarle?
"Množična streljanja, pokoli, kakršen se je zgodil v Franciji, so posledica vtisa o brezizhodnosti iz sveta, v katerem je vse zadolženo, brezosebno, kjer bogati izkoriščajo revne, vojaki se dandanes streljajo na daljavo s pritiskom na gumb. Vse je opravljeno z distance, na daljavo. Grozljive so spletne strani, ki svetujejo, kako se ubiti. Samomor pred kamero, tako spletno stran smo celo v Sloveniji že imeli in smo jo uspeli onemogočiti".
V letu 2011 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 437 ljudi, v razmerju štirje moški, ena ženska. Najbolj ogrožena skupina so starejši nad 65 let, geografsko koroška, mariborska, celjska in prekmurska regija, najmanj primorska. Anka Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora: "Sodelovanje strokovnjakov različnih področij, na primer zdravstva, šolstva, sociale, ob povezovanju ustanov vladnih in nevladnih organizacij ter medijev lahko okrepi in poveže že obstoječe dejavnosti za preprečevanje samomorilnega vedenja. Pripravljenost predstavnikov vlade, da takšno sodelovanje omogočijo, je ključnega pomena in bi vzbudila upanje, da se v prihodnosti Slovenija ne bi več uvrščala med s samomorom najbolj obremenjene države v svetu."
Mateja Grošelj
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava
- Prilagodi pisavo
Ste bili priča dogodku?
Ne
