Sveti zakon je sklenjen pred bogom. Pred oltarjem si novoporočenca obljubita zvestobo. Ha. Mar jo mora spoštovati samo moški? Revež mora biti vse življenje neutruden seksualen stroj.
Kaj je to pozornost. Komu na čast. Brž ko se ženska omoži se spremeni. Nič več se ne lišpa, da bi zahaklala deda. Zdaj ga ima in njen videz ni pomemben. Vse bolj se spreminja v Ksantipo, čarovnico, prepirljivko in nepotešeno pogoltnico. Dedec pa bi moral s svojo prekomerno težo, ki jo je dobil, ko ga je babnica futrala zgolj zato, da bi se tudi on spremenil in ne bi ugajal drugim ženskam, non stop viset na njej. Revež bi moral s svojo težo tlačiti uvelo in nezanimivo baburo. in glej ga hudiča, do nje bi moral biti pozoren, jo poslušati, hudo porivati, biti do medvedke nežen, ji kupovati darila, ji rit zanašati samo, da ne bi nastavila kakšnemu maču. Denar ki ga porabi za žigola je tako dedčev in na koncu tak siromak na ločitvenem postopku potegne kratko.
Vem, da pravijo ljudje, da je moški ogledalo ženske. Če je zanemarjen, je to njena krivda, ker se ne zmeni zanj, ker nima časa, ker se daje dol z drugimi. Tukaj je naš bog preveč popustljiv. Imeti bi morale onega drugega, tistega bolj strogega, ki babnice v rute zavija. Potem takšnih ali podobnih razlogov ne bi bilo. Ded mora biti že pred poroko nezvest, pozneje ga fejst lomit in dati doma vedeti kdo je glavni v koči. Babnica se mora držati kuhinje, lepo gledati na otroke in skrbeti za lep videz moža, hoditi v cerkev, se tam spovedati vseh, še najmanjših grehov in bog ne daj, da bi še kje pomislila, da bi jo nastavila kje postrani!