Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Marko Vanovšek

V koruznem pasu v ZDA takšne suše ne pomnijo. Tudi v Rusiji, v drugi največji izvoznici žit za ZDA, ne pričakujejo dobre letine. Pri nas se Prekmurci, kjer se je v zgodovini že zgodilo, da več kot 100 dni zapored ni padla niti kaplja dežja, soočajo s sušo vsakih nekaj let. Letošnja, pravi Franc Režonja, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenija - Zavod Murska Sobota (KGZS - Zavod MS), traja že od lani, saj ni deževalo od oktobra do aprila. "Jarino sejemo marca, in ker ni bilo padavin, se ni mogla razrasti, kar pomeni, da je pridelek za 50 odstotkov in več manjši," razlaga sogovornik. To pa za preskrbo s hrano ne pomeni nič dobrega.

Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev povečuje tveganje kmetijske pridelave v Sloveniji. Kmetijske suše v Prekmurju niso novost, kljub temu pa lahko ima daljša suša negativne vplive na kmetijstvo. Je skrb vzbujajoče letos v Prekmurju?

"Pomurje ima 43 tisoč hektarjev njiv, kar je največ kmetijskih površin za samooskrbo Slovenije, zato je ogroženost kmetijskih površin zaradi suše ogromna. Suše resda niso novost, letošnje stanje pa je precej blizu stanju leta 2007. Suši v letih 2003 in 2007 sta namreč prizadeli največ pridelka. Letos smo imeli že 24 dni nad 30 stopinj Celzija, kar pomeni, da se hitro približujemo obdobju 2007. Do konca julija smo takrat imeli 23 dni z nad 30 stopinjami Celzija, 2003. pa 30 dni. Težava nastopi predvsem zaradi neenakomerno porazdeljenih padavin. Takrat ko rastline potrebujejo vodo za rast - koruza julija -, je zmanjka. V kmetijsko-svetovalni službi smo naredili predoceno škode zaradi suše in podatke že 12. julija posredovali ministrstvu za obrambo. Zaradi suše je bilo že julija oškodovanih 11.330 hektarjev površin, zdaj se te površine še povečujejo, suša pa je v tem kratkem času prizadela še dodatnih 15 do 20 odstotkov površin. Največ škode je na okopavinah, kot so oljne buče, koruza, krompir in povrtnine. Na območju plitkih tal je težava tudi na travnikih. To povzroča največ težav kmetom, ki se ukvarjajo z govedorejo, saj košnje druge in tretje otave ne bo. Velika težava je tudi s koruzo, ki je najpomembnejša v prašičereji kot tudi v govedoreji, saj imamo 50 do 90 odstotkov manj pridelka, pa še ta je večinoma okužen z bulavo snetjo. Ta bolezen je problematična, ker vpliva na plodnost plemenskih živali."



Več preberite v današnji prilogi V soboto!

Simona Drevenšek

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.