Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Reuters

Te dni je francoskega predsednika Hollanda in partnerko novinarko Valerie Trierweiler mogoče srečati v mnogo manj formalnih opravah. Na Azurni obali. V kratkih hlačah in bikinkah. V stotih dneh je Hollandu uspelo utrditi imidž "gospoda Normalneža" med politiki.

Francoisa Hollanda te dni ni v pisarni v Elizejski palači. Srečate ga lahko na obali, v vasi Perrefue-duVar, na plaži Perrier. Tam sta na dopustu s partnerko, novinarko Valerie Trierweiler. Iz Pariza sta odpotovala z vlakom in ne z najetim letalom. Ko se sprehajata, on običajno nosi modre bermuda hlače, ona pa črne bikini kopalke. Z njima se lahko rokujete, je pisala Guardianova dopisnica iz Francije. V tem se razlikuje od predhodnika Nicolasa Sarkozyja, ki je raje najel kakšno luksuzno jahto kakšnega svojega silno bogatega prijatelja iz sveta biznisa. In se je običajno s Carlo Bruni zabaval tako, da je bil še na očeh vseh medijev, ki so prežali na takšne novice. Seveda imata oba predsednika svoj štab za politični marketing. In za Hollanda bi bilo v času, ko Francija leze vse globlje v krizo in ko brezposelnost še raste, vsako "neskromno sporočilo" slabo in nevarno. Zato je še utrdil imidž "normalnega, vsakdanjega predsednika", ki beži od ekscesov. Tako bo praznoval tudi 58. rojstni dan, ki ga ima ta konec tedna.

Kaj je že storil?

Že tako, kot so ob njegovih stotih dneh na oblasti ugotavljali francoski in tuji mediji, zanj kljub poletju ni sonca. Podpora mu, četudi je nasledil na koncu nepriljubljenega Sarkozyja, vseskozi pada. Francoski inštitut za javno mnenje je nameril, da uživa le še 46-odstotno podporo, 63 odstotkov Francozov ne verjame, da mu bo uspelo zmanjšati brezposelnost, ki raste proti desetim odstotkom. 51 odstotkov jih meni, da se položaj države še poslabšuje. V tej fazi mandata je doslej slabše kazalo le še Jacquesu Chiracu. Ljudje v Franciji pač ne menijo, da se je Hollande uspešno spoprijel z zahtevnimi ekonomskimi razmerami. Ob tem pa je francoska centralna banka še te dni napovedala, da je država pred novimi recesijskimi spiralami, pri čemer naj bi se BDP še skrčil. To je torej daleč od napovedi o gospodarski rasti, ki jih je dala Hollandova vladna posadka. Letos naj bi bila rast 0,3-odstotna, drugo leto pa 1,2-odstotna. Kot je pisal konzervativni Figaro, še 57 odstotkov ljudi meni, da se novi šef države drži predvolilni obljub. Nekatere, tiste sploh bolj všečne, če ne populistične, je uresničil. Plače direktorjev javnih firm je omejil na 350 tisoč evrov letno, zmanjšal jih je tudi sebi in ministrskemu kabinetu. Za dva odstotka je dvignil minimalno plačo in upokojitveno starost znižal z 62 na 60 let za tiste, ki imajo dovolj delovne dobe. Uvedel je 75-odstotno obdavčitev najpremožnejših, zato so nekateri bogataši že napovedali, da se bodo izselili. Vztraja pri 35-urnem delovniku v javni upravi, Francija ima zdaj davek na finančne transakcije, njeni vojaki pa bodo odšli iz Afganistana še pred koncem mednarodnih misij. September bo zanj sploh ubijajoč, saj vlado čaka sestavljanje proračuna, po katerem bi z varčevanjem oziroma novimi davki morali najti dodatnih 33 milijard evrov.

Štrajn: Obetavno

Dr. Darko Štrajn, filozof, ki je veliko časa preživel v Franciji, meni, da se Hollande v prvih stotih dneh od izvolitve ni izneveril niti volivcem niti pričakovanjem treznejših opazovalcev političnih in širših družbenih dogajanj tako v Franciji kot tudi po svetu, še zlasti v Evropi. "Že samo dejstvo, da je bil sploh izvoljen, in politična dinamika, ki jo je to dejstvo sprožilo, bi že skoraj zadostovala za pozitivno oceno prvih stotih dni. Ni pa dvoma, da je dovolj signalov, ki pričajo o zelo resni spremembi politične logike v sami Franciji in Evropi. Hollande je že s svojo pojavnostjo 'normalnega' človeka kot nasprotjem obsesivnim medijskim podobam desničarskih politikov prispeval k treznejšemu odnosu do problemov sedanje gospodarske in družbene krize," meni Štrajn. Hollandova izvolitev po njegovem poudarja pomen spomina na socialno državo povojnega obdobja in hkrati opozarja na nemožnost preproste vrnitve k temu modelu. "Socialno državo je torej treba izumiti na novo, to pa kliče k spopadu z utrjenimi institucijami neoliberalnega obdobja. Vrsto ukrepov v prvih mesecih leve vlade v Franciji je že mogoče obravnavati kot verodostojna dejanja izpolnjevanja obljub. Prvi ukrepi zmanjševanja družbenih neenakosti so obetavni. Hollandova reakcija na globoke težave avtomobilske industrije prav tako kaže na neponarejeno socialno občutljivost nove vlade. Za evropske politične procese pa so pomembna Hollandova stališča o možnostih reševanja problemov prezadolženosti t. i. evropskega juga," je prepričan. V evropski politični areni so Hollande in njegovi zavezniki na levici za zdaj samo pomemben dejavnik, tako Štrajn, ki pa se bo lahko v vsej polnosti realiziral samo pod pogojem, da bodo podobni vetrovi zaveli tudi v drugih evropskih državah, predvsem v Nemčiji.

Kovač: Kritični tudi levi časopisi

Dr. Edvard Kovač, filozof, esejist in teolog, ki deluje v Toulousu na Filozofski fakulteti Katoliške univerze, pravi, da je normalno, da je predsedniku pozitivna ocena nekoliko padla: "Toda veliko bolj vznemirjujoče so kritične ocene časopisov, ki veljajo za podpornike levičarske misli ali vsaj za njene simpatizerje. Po dobrih treh mesecih se Francozi vprašujejo, kaj je Hollande od programa uresničil. Vsi priznavajo, da je res zvišal davke za ljudi z izjemnimi dohodki. Kaj pa preostale napovedi? Lepa je bila obljuba, da bo uvedel tisoče delovnih mest za učitelje in profesorje. Toda kje bo vzel? Za zdaj ni dovolj diplomirancev, ki bi se hoteli podati v pedagoško službo. Kaj se je zgodilo s Francijo, ki je bila velika sila na Bližnjem vzhodu? Ko gre danes za Sirijo, imajo občutek, da so francoske pobude medle in neučinkovite. Ko gre za združeno Evropo, ugotavljajo, da predsednik Merklove ni prepričal in da njegova socialna Evropa ostaja zgolj lepa želja. Nimajo občutka, da bi Francozi res predlagali in vzpostavljali nove evropske strukture. In končno, tudi glede zagotavljanja človekovih pravic je manj idealno. Rome še vedno izženejo iz tega ali onega naselja, brezposelni in neizšolani mladi iz predmestij še vedno niso vstopili v procese socializacije, tako so avtomobili znova zagoreli," opozarja Kovač. Obenem dodaja, da je vsak predsednik v Franciji kritiziran - to je veljalo tudi pri Charlesu de Gaullu. "Francozi znajo biti tudi duhoviti. Omenjajo, da so sedaj počitnice in da ima do njih pravico tudi njihov 'normalni' predsednik," zaključi Kovač. Pozimi bo povsem drugače.

MATIJA STEPIŠNIK

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.