Kaj je Mitja Čander na začetku govoril o EPK in Mariboru:

»Zdaj niso več v središču pozornosti zgolj evropske metropole z vso infrastrukturo in apriornim bliščem, ampak postajajo ključna prizorišča manjša mesta, ki dejansko potrebujejo nov zagon po oslabitvi nekdanjih, večinoma industrijsko zaznamovanih identitet. Čas družbene in finančne krize pomeni zelo verjetno tretjo fazo v razvoju projekta, ko se vsi ključni parametri iz prejšnje faze pokažejo na še bolj dramatičen način. EPK postane zavezujoč poizkus ponovne oživitve družbenega okolja, kreativnost se ponuja kot priložnost sredi obče odrevenelosti in nezaupanja.

Maribor doživlja krizo izrazito intenzivno, že drugič v zadnjih dvajsetih letih se nahaja njegovo gospodarstvo na kolenih, socialne stiske so vse večje, vizij vse manj. Maribor je mesto z izjemno visoko stopnjo emigracije v evropskem merilu. Mesto ob Dravi je vajeno kriz in identitetnih prelomov, vselej je bilo soočeno z narodnostnimi, kulturnimi in razrednimi boji. EPK lahko ponovno zažene kri po njegovih žilah. Mesto lahko pridobi povsem novo samozavest, pa tudi novo identiteto v očeh drugih.« (iz njegovega nagovora na spletni strani Maribor2012.eu)

In kaj se dogaja v realnosti: okrog 30 odstotkov EPK denarja gre na račune v "Ljubljano", ki dobi tako svoj debeli delež EPK kolača. Preostalih 70 odstotkov si razdeli šest občin (Maribor s partnerskimi mesti)

"Ljubljanski" neprofitni kulturni ustvarjalci v obliki zavodov in društev so po podatkih Supervizorja prejeli 12,1 % vseh sredstev, ki jih je zavod Maribor 2012 EPK izplačal do 15.8.2012 (doslej 1.330.962,78 EUR od 11.027.877,88 EUR).

"Ljubljanski" profitni storitveni sektor (d.o.o.-ji, delniške družbe in espeji), ki sodeluje pri oblikovanju Evropske prestolnice kulture je po podatkih Supervizorja v istem obdobju prejel 13,8 % (1.521.054,00 EUR) od vseh izplačanih sredstev s strani zavoda Maribor 2012 EPK.

Ljubljanski nevladniki in storitveni sektor so tako iz naslova Evropske prestolnice kulture doslej prejeli okrog 2,8 milijona evrov od doslej skupno izplačanih enajstih milijonov.

To znaša približno 26 odstotkov vseh sredstev in mirno lahko ugotovimo, da ima tudi Ljubljana (kulturniki in storitveni sektor) svojo Evropsko prestolnico kulture, le da je ne izvajajo v Ljubljani.

Z upoštevanjem stroška honorarjev, plač in drugih prejemkov, ki jih "Ljubljančani" na odlično plačanem začasnem delu v Mariboru prejmejo za svoje delo v zavodu Maribor 2012, se močno približamo skupnim tridesetim odstotkom vseh sredstev iz naslova EPK, ki tako ali drugače potujejo na transakcijske račune pravnih oseb iz Ljubljane in okolice.

To je izplen, ki ga je Ljubljana dobila s tem, ko smo v vrh ekipe zavoda Maribor 2012 EPK postavili »našega« Mitjo Čandra. Ta se zdaj vse bolj izrisuje kot trojanski konj Ljubljančanov, ki je pripeljal v MB. svoje prijatelje iz LJ., ti pa so, kot se na osnovi številk dozdeva, z denarjem založili svoje prijatelje iz ljubljanskih in okoliških zavodov, društev, SP-ejev, d.d.-jev in d.o.o-jev. Blizu dve tretjini sredstev si razdeli 6 partnerskih mest, eno pa dobi Ljubljana, ki ni del EPK?

S to kavbojsko akcijo prečrpavanja sredstev iz MB. v LJ. dela ekipa v zavodu Maribor 2012 EPK mestu Maribor nepopravljivo škodo, saj mu izsesava kri, življenjsko tekočino, ki jo mesto, ki ga v Sloveniji že desetletja med vsemi najbolj ropajo, tako nujno potrebuje. Koliko manj novih delovnih mest bomo posledično uresničili v MB?

• Klepetalnica
• Barvni horoskop
• Horoskop po urah
• Prerokovanja
• Slovar sanj
• Bioritem

• Imena za novorojenčka
• Detektor laži
• LOTO
• Ujemanja
• eČestitke