Datum: 17.8.2012 -
Stran: MARIBOR
Oživitev grajske kapele
Ko bodo v mariborskem Pokrajinskem muzeju obudili dragoceno notranjost loretanske kapele, želijo obnoviti tudi njene temelje
Priprave na nadaljevanje projekta Evropa v muzeju - muzej v Evropi so že stekle, konzervatorji-restavratorji iz Pokrajinskega muzeja Maribor namreč že dober mesec urejajo klopi in druge predmete v loretanski kapeli mariborskega gradu. Kapela, ki krasi mesto že od druge polovice 17. stoletja, bo v prenovljeni podobi zaživela 19. septembra, ko bo tam dva tedna razstavljena uniforma papeške švicarske garde s predavanjem njihovega člana Erwina Niederbergerja. "Trenutno izvajamo restavracijo klopi in drugega inventarja, ob koncu pa bomo očistili še svečnike, oltar in večne luči," je razložila Irena Porekar Kacafura, konzervatorsko-restavratorska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Zunanjost kapele sicer danes ne kaže več prvotnega videza, je pa njena notranjost ohranila vse značilnosti loretanskih kapel: temačen, banjasto obokan in neometan prostor s freskami prizorov iz Marijinega življenja in svetniških legend, z mrežo pregrajen prezbiterij in nišo s kipom črne Marije z detetom. "Bistveno je, da se ohrani stara podoba cerkvenih klopi, ki so narejene iz macesnovega in orehovega lesa. Ne želimo jih namreč zamenjati z novimi, kot počnejo v nekaterih muzejih," je poudaril Danilo Rojko, konzervatorsko-restavratorski tehnik. Zunanjost kapele je bila nazadnje obnovljena leta 1994, a kot je pojasnila Porekar Kacafurjeva, bi bilo tudi to že treba obnoviti. Predvsem pa bi morali temeljito sanirati njene temelje zaradi vlage in urediti novo fasado.
Priprav na obnovo so se sicer lotili že v začetku julija, ko so najprej pripravili dokumentacijo, v kateri so navedli seznam poškodovanih predmetov. "Pregledali smo vrste poškodb, ali so prisotni škodljivci, kaj točno na predmetih manjka, in nato na osnovi ugotovitev zagotovili dodaten material, ki je moral ustrezati obstoječemu," je nadaljevala Porekar Kacafurjeva. Temu delu je sledilo rezbarsko in restavratorsko delo, torej barvanje, nato zaščita klopi z lakom, s katerim so bile klopi nazadnje lakirane, in ob koncu še končna zaščita lesa z renesančnim voskom ali z lanenim oljem. "Ogromno podrobnosti je bilo treba obnoviti, česar na prvi pogled ni videti. Vse smo naredili zaposleni na oddelku za konzerviranje in restavriranje Pokrajinskega muzeja Maribor," je pojasnil Rojko. K loretanski Mariji so se sicer ljudje zatekali po pomoč v različnih življenjskih stiskah, predvsem ob boleznih. Zato sta prošnja in zahvala za zdravje tudi osrednji temi na sedemnajstih votivnih podobah. Te so danes poleg nekaterih kiparskih del iz 17. in 18. stoletja razstavljene v oratoriju, h kapeli kasneje prizidanem prostoru, od koder je lahko bogoslužje spremljala grajska družina. Do leta 2005 so po besedah Porekar Kacafurjeve grajsko kapelo uporabljali za bogoslužje, od takrat pa jo Pokrajinski muzej Maribor namenja svojim stalnim razstavam.
 Sašo Bizjak Bistveno je, da se ohrani stara podoba cerkvenih klopi.
JANJA DOMINC
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
V novi industrializaciji, kot to predlaga župan.
