Datum: 11.8.2012 9:47:00 -
Stran: Slovenija
Ljubljana ni več, kar je bila
Kaj čaka paciente in zdravstvo ob uveljavitvi evropske direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, zakaj Ljubljančani niso zadovoljni s svojimi zdravstvenimi zavodi?
 Robert Balen Meta Vesel Valentinčič
O vsem tem smo se pogovarjali s pomočnico glavnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Meto Vesel Valentinčič, ljubljanska mestno svetnico, pravnico in članico Desusa. Slika, ki jo orišejo njeni odgovori, je precej drugačna, kot jo imajo o prestolnici mnogokrat prebivalci preostale Slovenije.
24. oktobra 2013 začne veljati evropska direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. So izvajalci, predvsem bolnišnice, nanjo pripravljeni?
"Nekatere države se na čezmejno zdravstvo že zelo resno pripravljajo, v Avstriji, slišimo, gradijo nove bolnišnice. Pri nas smo že skrajšali čakalne dobe, dobro je, da pogledamo, kakšne zmogljivosti imamo, in jih predstavimo tujini. Predhodno bo treba dobro informirati tudi paciente, da bodo vedeli, kakšne pravice in omejitve jih čakajo. Iz direktive izvzeti so na primer nujna pomoč, dolgotrajna oskrba, presaditve organov, bolnike je treba opozoriti na morebitne spore. Prilagoditi bo treba sistem, vsak izvajalec, menedžment, pa bo moral iskati inovativne poti za zagotavljanje tržne ponudbe, zlasti kako ob nezmanjšanem programu javnega zdravstva zagotoviti program za tujce. Posebno vlogo bodo imele zavarovalnice, z njimi, ne z ministrstvom, se bodo pogovarjali izvajalci."
V UKCL je 1300 zdravnikov. Ste pravnica, je pri vas mogoče podkupovanje, kakršno so odkrili pri hrvaških zdravnikih od ameriškega farmacevtskega velikana Pfizerja?
"Po aferi pred leti smo, vsaj pri nas, vzpostavili sistem, v katerem zdravnik ni več v stiku s farmacevtskimi firmami. Donacije, če že, dajejo bolnišnici, vodstvo odloči, katerega zdravnika bo poslalo denimo na kongres, ki ga podpira farmacevtska družba. Prej se je lahko tudi dogajalo, da sta pogodbo sklenila zdravnik in farmacevtska družba, ta je dala donacijo, zdravnik je šel na primer v Kenijo. Zdajšnje vodstvo je uvedlo ostro ločnico. Poleg udeležbe zdravnika, ki ga sami izberemo, da farmacevtska družba še 20 odstotkov donatorske pogodbe v sklad za izobraževanje, s katerim prosto razpolagamo. V ambulantah tudi ni več njihovih zastopnikov, saj naročanje zdravil ne gre več preko zdravnika. Naročila so javna, zdravila so naročena na nivoju UKC. Izbiramo cenejša zdravila, draga ali posebna morajo biti posebej obrazložena, če jih zdravnik predpiše. Za povsem nova zdravila pa imamo posebno službo, ki jih preverja, vse pod nazorom vodstva. So pa tudi farmacevtske firme postale previdne, v pogodbah je več protikorupcijskih klavzul kot teksta, prav zaradi visokih odškodnin, ki jih morajo plačati v nasprotnem primeru."
Celoten intervju preberite v današnjem Večeru.
Mateja Grošelj
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
Zakonodaja, ki to omogoča
