Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Igor Napast

Vprašanje je, ali bo nova medicinska fakulteta imela mestotvorno vlogo.

Več kot 39,8 milijona evrov vredna, razkošnih 14 tisoč kvadratnih metrov prostrana nova medicinska fakulteta (MF) za sedemsto študentov je po dobrem letu dni gradbeno skorajda končana. Zdaj ko so dela, povezana z zunanjim videzom stavbe, blizu zaključka, so se v mestu začele razprave o tem, ali objekt bolj krasi ali kazi desni breg Drave. Kulisa starega mestnega jedra med Pobreško cesto in starim mostom se je namreč z enormnim steklenim kompleksom izmenjajoče se svetlo modre in temno zelene barve bistveno spremenila. Nekatere novi moderni objekt, ki je nadomestil nekdanje spomeniško zaščitene podrtije, navdušuje, drugim se stavba zdi kot križarka, ki je pomotoma zašla na Dravo. Debata se vrti tudi okoli tega, ali kolosalni objekt take namembnosti sploh sodi v strogi center. Po toči zvoniti je sicer prepozno, a dejstvo je, da si o pravilnosti prostorske umestitve hiše za bodoče zdravnike in njeni vizualno-funkcionalni ustreznosti nista edini ne laična javnost ne stroka.

Izgubljen historični del mesta

Več pomislekov glede lokacije in samega objekta ima mariborski arhitekt Miha Milič. Taborsko nabrežje je po njegovem za stavbo take kapacitete in namembnosti neprimerno. Ugotavlja denimo, da vsaka izobraževalna institucija potrebuje svoj zunanji javni predprostor, ki pa ga v primeru MF ne bo oziroma ga bo premalo. "Če je predviden v delu, kjer je med obema višjima strukturama ohranjena veduta na cerkev sv. Magdalene, bo prostor precej izoliran od okolice in zaradi introvertiranega karakterja nikoli ne bo zaživel z mestom. Ta slutnja načenja tudi vprašanje integracije objekta v mestno življenje. Predvidevam, da bo to zaradi prostorske omejenosti zelo skromno, zato mislim, da objekt ne bo imel mestotvorne vloge. Prej se bojim, da bo nasprotno, kar bo pokazal čas," je razmišljal.

Bližina UKC Maribor, ki je bila v javnosti eden glavnih argumentov, da fakulteta danes stoji ob Dravi, se mu zdi na trhlih temeljih, ker bi bilo po njegovem veliko primernejše denimo degradirano območje na vzhodni strani Titove ceste (območje nekdanje KPD). "Ob tem moram opozoriti še na posledice, s katerimi se bomo soočali šele takrat, ko bo objekt pričel obratovati, namreč prometne obremenitve. Izredno moteče dejstvo pri izbrani lokaciji je tudi, da smo zaradi tega kolosa, ki nadaljuje pričeto tradicijo vizualnih obremenitev nabrežja Drave, ob historični del srednjeveškega mesta," je opozoril sogovornik. Na neprimernost lokacije tik ob vozlišču Trga republike, enem najprometnejših delov mesta, je sicer že pred leti v Večeru opozarjal tudi prometni strokovnjak Angel Polajnko.

Fasada z nervoznim karakterjem

Milič je sicer prepričan, da je zgradba MF za obstoječo lokacijo "enostavno prevelika", četudi se je, kot je dejal, idejni oče stavbe Boris Podrecca zelo trudil objekt prilagoditi okolici. Glede vizualne podobe zgradbe je poudaril, da se razlikuje od tistega, kar je bilo javnosti predstavljeno preko tridimenzionalnih slik. "Prvotna zasnova kaže jasno vertikalno strukturirano fasado, sedanja podoba objekta, s potencirano intenzivnostjo izbranih barv in s členitvijo potiska stekel, pa dobiva dodano horizontalno potezo in nervozen karakter, ki se ne poda k umirjenemu toku Drave. Prvotno predstavljena podoba bi se po mojem mnenju v tem prostoru boljše obnesla, ker bi z jasno strukturo in umirjenim ritmom delovala bolj homogeno in tekoče," je navedel Milič, ki meni, da bo objekt na desni breg vendarle vnesel nekaj življenja, vendar se ob tem sprašuje, ali ne bi bilo morda bolje ta del mesta aktivirati drugače in ohraniti historično identiteto dravske perspektive.

Naj dodamo, da smo za strokovno mnenje o vizualno-funkcionalni podobi stavbe vprašali kar nekaj zlasti mariborskih arhitektov, vendar zaradi dopustov, vpletenosti v projekt ali kakega tretjega razloga niso želeli sodelovati. Svojega pogleda na zgradbo ni bil pripravljen deliti niti Uroš Lobnik, univerzitetni arhitekt, ki sicer skrbi za spremljanje in usmerjanje izgradnje MF.

"Arhitektura ni obleka

za eno modno sezono"

"Arhitektura ni obleka za eno modno sezono, ampak celovita struktura, ki naj bi desetletja ali stoletja opravljala funkcijo, zaradi katere je bila zgrajena, ali pa kakšno drugo zaradi novih okoliščin. Šele ko tako ocenjujemo arhitekturo, se lahko približamo kvalitetni sodbi," je bil komentar mestnega arhitekta Stojana Skalickega, ki sicer verjame v dodano arhitekturno vrednost novega objekta in tudi v ustreznost lokacije, a je prepričan, da je za sodbe še preuranjeno.

Kaj je imel v mislih, ko je snoval hišo bodočih zdravnikov, smo se s Podrecco pogovarjali že novembra lani, ko je prvič obiskal gradbišče. Povedal je, da je objekt ob vodi z umestitvijo reflektivnega stekla različnih odtenkov želel narediti "liričnega, feminilnega". "Ta objekt bo kot klavir s svojim ritmom, svojimi barvami. V fasadi smo iskali melodijo, jo povezali z ritmiko in kromatiko," je Podrecca razlagal koncept, ki stoji za izbiro zunanje podobe te steklene palače. Po njegovem mnenju se bo njegova stavba dobro vklopila v staro mestno jedro, še zlasti, ko oziroma če bo realizirana načrtovana obnova promenade na Lentu in izgradnja brvi, ki bi fakulteto povezala z levo stranjo mesta.

Na slednje je pri opredelitvi lokacije za MF računal tudi arhitekt Igor Recer, nekdanji direktor Zavoda za urbanizem Maribor, ki se je za parcelo ob Dravi, kljub nekaj drugim možnostim, na koncu odločil, kot je povedal, ker je želel s fakulteto in študenti zagotoviti ohranitev in nadaljnjo prosperiteto mestnega jedra. Recer je bil tudi tisti, ki je izdelal novelacijo ureditvenega načrta za Taborsko nabrežje, ki ga je potrdil tudi tedanji mestni svet - še pod županom Borisom Sovičem.

Brez natečaja ne pomaga

niti bog arhitekture

A zataknilo se ni le pri načrtovani obnovi Lenta, pač pa tudi pri javnem arhitekturnem natečaju, ki naj bi prinesel najboljšo možno rešitev. Natečaj se ne bi nikoli zgodil, ker je mestni svet univerzi oziroma fakulteti formalno omogočil, da se je natečaju izognila in izbrala favoriziranega Podrecco, katerega je angažirala že za obnovo rektorata. Javni natečaj edini omogoča demokratično in transparentno iskanje najbolj kvalitetne rešitve, pravi stroka. "Z vsakim drugim načinom izbire projektanta naročnik kupuje mačka v žaklju, tudi če bi bil na razpisu izbran sam bog arhitekture," je črno točko velike mariborske zgodbe komentiral Milič. Da ni bilo javnega natečaja, moti tudi Skalickega, vendar, v nasprotju z Miličem, meni, da je Podrecca s svojo mednarodno uveljavljenostojo in izkušenostjo "nedvomno zagotovilo o kvaliteti zasnove in izvedbe".

"Gre za spomeniško varovano območje mestnega predala, kjer sta predpisana kritina bobrovec in kolorit, ki je za mesto značilen, torej barve od oker do rdeče. Tega se Podrecca ni držal. Njegov objekt je precej bolj monoliten, kot bi smel biti. Problem pa je bil tudi v principu parkiranja, v prometni ureditvi," je še nekaj dejstev iz ozadja razkril Recer. Kot nam je zaupal, Podreccin projekt za gradbeno dovoljenje sprva ni bil odobren, ker naj bi šel mimo ureditvenega načrta, zeleno luč je dobil šele, ko je Recer zanj spisal pozitivno ekspertizo. "Lahko bi naredil zgago, vendar v dobro mesta tega nisem storil, saj bi lahko ostali brez MF. Vem, da objekt mnoge moti. Tudi mene moti. Predvsem zato, ker sem sam narisal dve drugačni hiši, vendar če sta se fakulteta in univerza odločili zidati tako zgradbo in so napori, da se je to sploh zgodilo, uresničeni, smo lahko Mariborčani kljub temu veseli, da to dobimo," je še povedal upokojeni arhitekt.

JASMINA CEHNAR

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.