Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Slovenija je v težavah: to je ena redkih ugotovitev, s katero se prav vsi strinjajo, pa če so v koaliciji ali v opoziciji, v javni upravi ali v gospodarstvu. Strinjajo se tudi tujci in še zmeraj odmeva poteza minulega tedna, ko sta bonitetni agenciji Moody's in S & P oklestili oceno naši državi - naš javni dolg velja po novem za še bolj tveganega. Obe agenciji še sporočata, da bomo morali sanirati banke, popraviti javne finance in postati bolj gospodarsko učinkoviti, tudi s pomočjo strukturnih reform - isti nasveti, kot jih poslušamo vsaj že od začetka krize. Vmes pa drsimo vedno globlje.

Naš javni dolg se je konec 2011 že povzpel na 47,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Letos naj bi po ocenah finančnega ministrstva dosegel 51,9 odstotka. Res bistveno manj od grških 165,3 odstotka ali italijanskih 120,1, ampak trend je slab. -e leta 2008 je Slovenija dolgovala samo 21,9 odstotka. Kaj v tem vidijo tuji finančniki? Državo, ki je zašla na stranpoti in ne najde nazaj. Naše odprto, izvozno gospodarstvo se seseda pod težo treh težav. Samo ena prihaja od zunaj, to je vpliv recesije v naših trgovinskih partnericah. Ostali bremeni sta še hujši, skuhali smo ju doma: birokratske ovire, ki jih kljub vsemu govoričenju vlade vseh barv še niso odpravile, in neumno zadolževanje pred krizo, tudi za sumljive širitve po Balkanu in za menedžerske prevzeme. A v ozadju se skriva še en bistveno globlji problem, ki hkrati tudi ovira razreševanje vseh ostalih. Izgubljamo mednarodni ugled.

Žal za mednarodni ugled ni tako prikladnih in "trdih" podatkov, kot so statistike o BDP in javnem dolgu. Je pa nemara še bolj pomemben. Dober ugled se gradi desetletja, zapravi pa v samo nekaj letih - kar tudi sami zdaj presenečeni ugotavljamo. Kot rečeno, sistematičnih meritev slovenskega ugleda ni. Lahko pa na podlagi različnih podatkov sklepamo, da upada in da bo to našim javnim financam in našemu gospodarstvu škodovalo še desetletja v prihodnost. Tako se denimo nihče ni nikoli vprašal, koliko posla bi lahko v obojestransko korist naredili s sosednjo Hrvaško, če bi že v devetdesetih uredili obmejno vprašanje in problem varčevalcev LB. Ampak kratkoročni notranjepolitični računi v obeh državah so to preprečili. Zaradi spornih poslov naših bank na Balkanu, predvsem pa zaradi človeka nevrednega ravnanja z bosanskimi delavci zdaj že propadlih gradbenih gigantov smo morda za eno celo generacijo izgubili dostop do tamkajšnjih potrošnikov.

Več preberite v današnjem Večeru.

Jure Stojan

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.