Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Nataša Kramberger

Aleksander Doplihar v pro bono ambulanti za nezavarovane bolnike odkriva zablode naše zdravstvene birokracije.

"To je višek svinjarije, da človek, ki ima medicinsko fakulteto in ki naj bi bil vsaj enkrat slišal za Hipokratovo prisego, kaj takega napiše," brezdomcu izdano zavrnilno odločbo invalidske komisije s priporočilom, naj se sprehaja na svežem zraku in se drži diete, komentira Aleksander Doplihar. Kot zdravnik prostovoljec vodi brezplačno ambulanto za bolnike brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. "Si lahko zamislite, klošarju, ki cele dneve brez hrane preživi v parku?" Doživel je že marsikaj, saj je že upokojen, a skoraj ne more verjeti, da je res. Prepričan je, da bi morala pristojnosti sedanje invalidske komisije prevzeti neodvisna ustanova, agencija. Tudi zato se je pridružil Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravja, ki o sistemskih pomanjkljivostih in primerih, kot je "njegov klošar", razmišlja enako.

"Ironija invalidske komisije je kolizija interesov. Člani invalidske komisije ne morejo biti zaposleni v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za "kadija te tuži, kadija te sudi". Ti člani so plačani od Zpiza, tam jim povejo, koliko ljudi lahko upokojijo. "Podobno je pri varuhih bolnikovih pravic. Ti ne morejo biti odgovorni Zavodu za zdravstveno zavarovanje ali ministrstvu za zdravje, na svoji poti morajo biti samostojni, zgolj kot člani neke neodvisne ustanove, ki jih ščiti pred pritiski institucij."

"Zaradi zdravljenja, denimo kemoterapije, pride do zelo resnih telesnih okvar zdravljenca. Je zdrav, a je težek invalid. Imamo zakon, pravzaprav star samoupravni sporazum o oceni telesnih okvar iz leta 1983, ki je kljub ne vem koliko urgencam še vedno v veljavi; a problem ni samo v tem, da še velja, bistveno je, da ga nihče ne spoštuje. Ženska, ki je bila na kemoterapiji in je postala sterilna, stara pa je manj kot 45 let, ima po tem zakonu pravico do priznanja 50-odstotne telesne okvare. Toda zdravniki v invalidski komisiji iščejo vse mogoče razloge, da ji tega ne bi priznali."

Več v današnjem Večeru.

Mateja Grošelj

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.