Datum: 9.8.2012 -
Stran: KULTURA
Novi opus Iva Prančiča v galeriji Hest
Razstava je podaljšana do 17. avgusta
Predstavitev likovnih del akademskega slikarja Iva Prančiča v mariborski galeriji Hest na Židovski ulici 1 sodi v okvir številnih prireditev, ki se letos na tem prostoru kontinuirano vršijo v znamenju EPK, bodisi v razstavišču bodisi na fasadi ali pred poslopjem. Kamniti skulpturi moškega in ženske Jirija Kočice iz cikla Nosilci semen na pločniku pred galerijo je tako nadomestil pritlikavec v bronu akademskega kiparja Boštjana Drinovca, ob katerem množično pozirajo turisti pred fotoaparati, saj je že postal znamenitost, medtem ko na fasadi okoli venčnega zidu vodoravno štrlijo palčki, ki so okupirali Maribor, različnih avtorjev, zagotovo prvič v vlogi "modnih kreatorjev" z nalogo transvestiranja škratov.
Pričujoča slikarska razstava Iva Prančiča pomeni za zasebno galerijo dokajšen podvig, enako pomemben kot minula predstavitev slikarskih del Emerika Bernarda, saj gre za priznana slovenska avtorja, ki se v Mariboru po dolgih letih znova samostojno predstavljata. Najnovejši opus Iva Prančiča, sicer znanega kot predstavnika novega informela na Slovenskem (uporaba neslikarskih materialov, sestavljanje nosilcev v večkrilne kompozicije ipd.), četudi s prepoznavnim vplivom dediščine abstraktnega ekspresionizma, pri čemer ga Andrej Medved uvršča med slikarje sublimnega in romanticizma, preseneča s ponovnim pojavom risbe ter s tem tudi aluzivnih likovnih objektov na slikovni površini, asocirajoč na mikro in makrokozmične pojave ali "pokrajine", saj je umetnik izvršil vsebinski preobrat od minule psihološko introvertirane in poduhovljeno meditativne faze nealuzivne abstrakcije do sodobne ekspresivno nabite, ekstrovertirano dinamične faze z izrazitejšo simboliko. Nekdanja taktilna, žametna privlačnost slojevitih slikovnih površin in skrivnostna kombinacija različnih materialov in barv, s katerimi je ustvarjal iluzijo nematerialnosti, se je umaknila "težkemu" učinkovanju globinske iluzije zaradi relativne nasičenosti prostora z likovnimi objekti, četudi pogosto zasnovanimi s slikovito prosojnostjo ali risarsko ostrino. Skoraj boleče učinkuje kontrast med organskimi ali gestualno amorfnimi oblikami (ukrivljen prostor - prostorski vozli, strune) na eni strani in strogo geometrizacijo na drugi (ravni evklidski prostor v koordinatnem sistemu). Sestavljeni nosilci v obliki poliptihov počasi preraščajo v velika enotna platna, ki pa so prav tako večdimenzijsko razparcelirana. Lahko bi torej dejali, da pomeni najnovejša ustvarjalna faza Iva Prančiča simbolni prodor iz bolj ali manj mirnega interierja duše v eksterierno kozmogonijsko dogajanje, kot bi znova hotel na svojih slikah oživiti materialni, fizični svet.
Razstava je podaljšana do 17. avgusta.
Mario Berdič
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
Bayern München.
