Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Kar prav, da so Viole, dan pred svojim 23. rojstnim dnem, razvile kar precej stari (če se dobro spomnim, v originalu še precej daljši) transparent v angleščini. We do o' Maribor we love. Je primerno, zdaj, ko je Evropa na dosegu roke. Še 90. minut, prednost (zaradi gola Dudelanga v gosteh slabih) treh zadetkov, uspešno gostovanje v Dudelangeu in Maribor bo še drugič zapored igral (vsaj) v evropski ligi. Torej še šest tekem in vsaj milijon evrov od Uefe.

Narod je ob koncu tekme že skandiral »liga prvakov«, a je Aleksander Rajčević storil napako, zaradi katere (še) ne gre planirati dopusta za gostovanja v Barceloni, Londonu, Madridu. Se zgodi, je rekel Darko Milanič, poudaril, da je tudi to ena šola, ki nekaj stane. Vseeno pa so vijoličasti - tako kot proti Željezničarju - znova pokazali neverjetni ekipni duh, povezanost in uigranost, ki očitno enakovrednim tekmecem (kar je Dudelange kakšnih dobrih 15 minut tudi bil) nikakor ne ustreza.

***

Najboljši. Dejan Mezga (Maribor).



Še speakerju Smiljanu Krežetu se je kar smejalo skozi mikrofon, ko je še šestič (po trikrat za vsak gol) zakričal: »Dejaaaaan!« Če je proti Željezničarju vezno vrsto naprej tiščal Agim Ibraimi, je tokrat Mezga, katerega priimek je donel tja čez Piramido in Kalvarijo, potegnil voz naprej, praktično v Evropo. Sploh drugi gol, v 72. sekundi drugega polčasa, ko je bilo nemalo takih, ki so nad pisoarjem verjeli, da gola pa ja ne bo tako kmalu, je pokazal njegovo odločnost.

Presenečenje. Thierry Steinmetz (Dudelange).



Darku Milaniču se je skoraj snelo. Skakal je, ob strani, ko se je mladi Steinmetz šel malo Diega Armanda Maradone po levi strani. Tako jih je driblal, vijoličaste, da je trener Didier Philippe od domačih novinarjev pokasiral vprašanje, zakaj neki ga je menjal, če so mu še Mariborčani ploskali. Krči in rumeni karton, je pojasnil Philippe. Vsekakor je bilo lepo videti kakšnega zagnanega in talentiranega mladca, kako si upa.

Razočaranje. Joachim Joubert (Dudelange).



Če mislite, da je bil Peter Kauzer (pre)samozavesten tako, da je siknil nad nas, ki sedimo na kavčih... Ni to nič v primerjavi s tem, kako se je ustil kapetan Dudelanga Joachim Joubert. »Maribor ni nič večji kot Salzburg,« si je upal, ko je bila sreča še na njegovi strani. Včeraj ni bila. Žoga se mu je res trikrat nesrečno odbila, toda iz tribun se je večkrat tudi upravičeno slišalo »glej, kaka rupa«.

***

Tekmo si bomo zapomnili tudi...

... po tem, da je Zlatko Zahovič nenavadno velikokrat vstal s klopi, da ga je moral priti mirit celo četrti sodnik. Da, veliko je bilo sinoči v igri v Ljudskem vrtu.

... po tem, da je bila tokrat bolj savna kot tista obljubljena proti Željezničarju.

... po tem, da je na tekmo prišlo tudi kar nekaj Avstrijcev, ki najbrž ne navijajo za Salzburg.

... po tem, da se je čakalo do 79. minute, nato pa je vendarle zadonelo: »Liga - prvakov!« Darko Milanič in Zlatko Zahovič sta po tekmi sicer tako ali drugače ustavljala konje.



Uspešni dvojec

***

Realna ambicioznost. Maribor deluje, predvsem na samem igrišču, kot sila stabilno moštvo. Zato se takšni in drugačni izstrelki v domači ligi (Olimpija, Koper, Domžale) gladko odbijajo. Zato Dudelange ni imel šans. Luksemburžani so igrali tako, kot je nekoč v Evropi igral tudi Maribor. Zanašanje na enega, dva posameznika. Na tisto nekaj. Saj veste, da ga bosta že na koncu, pač že nekako, dala Kliton Bozgo ali Ante Šimundža.

Zato ni čudno, da se je Darko Milanič celo zasmejal (kar je pri njem, vsaj na tiskovkah, menda prida redko), ko sem ga po tekmi vprašal, ali bo ta ekipna igra - tudi ko bo pritisk večji - zdržala. »Splošno znano je, da Maribor tako igra, ekipno,« je pojasnil.

Upravičeno. Maribor je lani tako zmagal (Rangers) kot izgubil (Maccabi) moštveno. Kot celota. Brez nepotrebnega dribljanja, egoizma in samopoveličevanja. Ta recept vžge v slovenski ligi, zato revolucije v evropskih tekmah nima smisla izumljati. Robert Berić je spet uspešno garal, nič ni štela njegova briljantna predstava proti Željezničarju. Jovo na novo. Sicer pa, saj vendar veste, kaj reče Lionel Messi (da, vem, primerjava je preveč ekstravagantna), ko da tri, štiri gole? »Ne bi mi uspelo brez soigralcev, njim bi se rad zahvalil.« E. Že ve, zakaj.



Robert Berić: »Spet mi je uspelo.«

***

Novi napadalec? Ne nujno. Če želiš igrati moštveno, je delujoča in povezana vezna linija enostavno nujni predpogoj. Maribor jo ima. Napada globoko, Tavares in Berić daleč hodita po žogo, vsak napad deluje vnaprej premišljeno, četudi se jih lep odstotek hitro izjalovi.

Odhod Etiena Velikonje se zaenkrat niti malo ne pozna, saj je Maribor na dveh tekmah (Mura, Dudelange) po njegovem odhodu dal že sedem zadetkov. Vse bolj močni, kot suvereno poudarja Milanič, postajajo po bokih, od koder ustvarjata Agim Ibraimi in Aleš Mejač.

Letošnja evropska sezona dokazuje, da se je na dolgi rok izplačala trmasta trenerjeva taktika, ki najprej v Ljudskem vrtu ni tako navduševala (da je apetite Ljudskega vrta težko potešiti je najbolje vedel Amir Karić, ko je jezen slekel majico z legendarnim (ne)pravopisnim napisom Ne lažite nas, ali pa napis na vrhu loka zahodne tribune Špilajte idioti!). Zaenkrat skupaj z Zahovičem uspeva Milanič držati na vajetih svoje fante, ki poslušajo vsak ukaz in si (še) ne mrmrajo himne lige prvakov.



Ekipni duh.

***

Dudelange one-hit wonder? Če bi sodili le po prvi tekmi, je Dudelange v ligi prvakov to, kar je Macarena v pop glasbi. One-hit wonder. Njihov glavni hit je bil Salzburg. Avstrijci so se jih lotili poletno in individualno. A kako jim je uspelo izgubiti, milijonarjem, če je Maribor teden dni kasneje tako visoko premagal Dudelange?

Luksemburžani so prikazali, po prvem in tretjem zadetku Maribora, kako jim je uspelo proti Salzburgu. Nekako po svoje stopijo na žogo, skorajda ukradejo jo in je potem zlepa ne dajo. Do dovolj priložnosti so prišli, da se je Jasmin Handanović, ki se je moral vsaj enkrat pošteno izkazati, po tekmi fotografiral z navdušenimi navijači.

Napadalec Aurelien Joachim in že omenjeni dribler Thierry Steinmetz sta potrdila, da Dudelange vsekakor ni z levo nogo premagljiv klub. Joachim ga je dal še na peti letošnji evropski tekmi. Že sedem zadetkov ima.

Možnosti za povratno tekmo? Didier Philippe, ki niti približno ni bil potrt, kot bi morda šlo pričakovati, je rekel, da so te 'tanke', a da bodo doma, na stadionu Jos Nosbaum, vsaj skušali zmagati. 3:0 se vendar, glede na prikazano, zdi velik zalogaj. A ne pozabimo, Maribor je v beneleux enkrat že nesel visoko prednost, kar štiri gole. S 5:1 je padel Genk, na povratni tekmi pa se je grizlo nohte, ko so Belgijci vodili s 3:0. A pri tem je ostalo, sledil je Lyon, dalje pa zgodbo seveda poznate.



Nimajo klubskih trenirk, polprofesionalci, imajo pa gol v gosteh.

***

Viole v (naj)boljši luči. Sarajevo še dolgo ne bo pozabljeno, a za 90. minut se je včeraj na dogodke, o katerih smo izdatno pisali tudi na tem mestu, vsaj malo odmislilo. Navijanje je bilo fenomenalno, jug nabit in nabrit kot že lep čas ne. Spominjalo je na tekmo z Rangersi. Pozitivno vzdušje in navijanje do konca.

Nobenih bakelj ali petard, nobenega preskakovanja ograje, nobenih opozoril po zvočnikih. Nič. Le dolgo, neumorno, neutrudno navijanje, kakršno si tako Maribor, mesto, kot Maribor, najboljši slovenski klub, zasluži(ta). Napis Že 23 let smo s tabo, za tebe le živimo mi ob rojstnem dnevu dokazuje, da Viole kljub vse manjši domači navijaški konkurenci še vztrajajo in da znajo spraviti skupaj mehiški val, ob sijajni koreografiji prepevati Še eno rundo daj točajka in kričati Štarej'ca.

Takoj, ko ni tradicionalnih (ne)ugodnih tekmecev iz navijaško nam podobnim držav, Ljudski vrt resnično postane slovenski Wembley. Na take tekme se lahko brez težav pelje tudi najmlajše, kupi šal, popije pivo in poveseli. Zmaga je seveda sestavni del dobre volje (sploh pa štirje zadetki), vendar sinoči je bilo tako veselo, da so še kolegu iz MMC-ja na RTV Slovenija zinili le dozo štajerskega humorja, ko so videli Kalinovega dečka na avtu in napis naše nacionalke. To je tisti Maribor, ki ga ima smisel izvažati (tudi prek EPK).

Pa vse najboljše, Jug!



Štajerski val.

***

Kolobocija s prenosi. Do epiloga in razvozlanja čudne, »balkanske« zgodbe o športnih prenosih na naših televizijah je še daleč. Zgodba ni tako enostranska, da bi bila zgolj in samo kriva Televizija Slovenija. Ni, že zato, ker ni edina televizija.

Šport TV je prenašal tekmo Olimpija - Tromso, Sportklub bo danes prenašal tekmo Mure (in tudi povratno iz Ljudskega vrta), do zadnjega so se pogajali z vodilnimi v Mladinski, da bi prenašali včerajšnjih pet golov. Maribor, kot je slišati, naposled ni popustil, kar je po svoje hvalevredno, če mu bo na dolgi rok res uspelo, da bodo televizije klubom upravičeno dale dolečen znesek, do katerega so, sploh ob takšnem zanimanju, v tem primeru zagotovo upravičeni.

Prenos zgolj na spletni strani kluba je vijoličastim sicer dvignila rating pri navijačih, ne pa tudi pri splošni gledanosti. Zanimivo bo izvedeti, kaj si o tem, da klub zaradi vztrajanja ne doseže širše, splošne (televizijske) javnosti, mislijo sponzorji, ki klub sofinancirajo in jim je najbrž v interesu, da se v zameno njihov logotip pojavi na malih ekranih, kjer doseže širši krog občinstva.

Težko gre verjeti, da bo NK Maribor sam rešil težave s prenosi in na novo spisal pravila slovenskega televizijskega trga. Sploh glede nato, da Nogometna zveza Slovenije še zdaj, že tri kroge, ni našla partnerja za prenose državnega prvenstva, ki se ga prav tako gleda zgolj po spletu. 11. avgusta je že prvi derbi Olimpija - Maribor, bo vsaj ta tekma dosegljiva na daljincu ali le na miški?



Nasmeh Gorana Cvijanovića za na televizijo.

Povratna tekma bo 8. avgusta v Dudelangeu.

Jaša Lorenčič

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.