Datum: 1.8.2012 -
Stran: V ŽARIŠČU

ODMEV
Post
 Igor Napast
Samo še poslanska imuniteta, ali naj se jo zoži ali odpravi, je bila od pravic politikov pri nas toliko na tapeti, kot so nadomestila plač poslancev in ministrov, ko se parlament in vlada menjata in so bivši. To poletje, krizno, varčevalno, nadomestila niža in, prvič v slovenski parlamentarni dvajset-letki, skrajšuje. Bivši politiki ne morejo skočiti iz varčevalnega paketa, če je rezanje doletelo vse v državi, prigovore - največ jih je, da se z ekspresnim spreminjanjem pravic poslancev in ministrov, ki niso več, kar so bili, za nazaj ruši pridobljene pravice - zavrača šef parlamenta, ki v osebnem dosjeju nima simpatične zgodbe z nadomestili: ko Gregor Virant, ki danes najbolj goreče propagira varčevanje pri starih poslancih in ministrih, po koncu prve vlade Janeza Janše ni bil več minister, je leto dni živel na (100-odstotnem) nadomestilu in še pravniških honorarjih. Ko se je pred izrednimi parlamentarnimi volitvami iz tega skuhala huda afera, je v lastni režiji izračunani znesek, vsaj moralno sporno vzet iz proračuna, vrnil in zasedel prvo mesto med populizmi za nabiranje volivcev. Ampak dopustimo, da čas človeka naredi modrejšega.
Drži. V utečenih demokracijah, kjer "predstavniki ljudstva" delajo tudi na moralno gorivo, politika pa je že dolgo visokoprofesionalna disciplina, imajo manj težav z nabiranjem najbolj kvalificiranih, da delajo za skupno dobro. Tam tudi predsednik države odstopi, če mu moč dokazano stopi v glavo, pa minister, poslanec, če sta, na primer, plagiatorja. Ker je pri nas globoko drugačno stanje, je malo težje posvojiti obrambo (zmernih) nadomestil plač politikov, češ da niso privilegij, ker politično življenje v teh krajih po pravilu diskvalificira, ne kvalificira in je politični pedigre oteževalna okoliščina, ko se išče novo službo. A je na žalost res. Dokler so ambrožiči, vogrini, mariniči, simčiči, meršoli ..., bo. Ko pride v parlament, je poslanec pri nas tako rekoč nedotakljiv, delodajalec ga more odpoklicati v res skrajnih okoliščinah, in sedeči v poslanskih klopeh to dobro vedo. Šef parlamenta tudi ve. Poslanski kodeks pa se še naprej stara v predalih. Če bo zdajšnji prvi med enakimi v državnem zboru, ki je pravnik, prvi, ki ga spravi v življenje, bo lažje verjeti, da je tanjšanje denarnic bivšim politikom kaj več kot kurantni populizem v težkih časih.
Še nekaj se je mimogrede primerilo. Trenutnim ministrom in poslancem, ki so jih uzakonili, se je oddaljilo prejemanje skrčenih "post-plač", ko so predsedniki parlamentarnih strank predpočitniško odložili politično krizo, ki je grozila po komaj pol leta z novimi predčasnimi volitvami. Dobra novica za njih. In za shirani recesijski državni proračun.
VANESSA ČOKL
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|