Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

BOBO

Julijana Bizjak Mlakar (levo) je povedala, da zdravstveni sektor postaja poligon za zlorabe in koruptivna dejanja.

Niti odgovora niso dobili, ko so oblikovalce zdravstvene politike letos enkrat že opozorili, da zdravstveni sektor postaja "poligon za zlorabe in koruptivna dejanja, poligon za uresničevanje zasebnih interesov v škodo skupnih," je povedala predsednica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva Julijana Bizjak Mlakar. Imajo izdelane predloge - včeraj so jih odposlali vladi, ministrstvu za zdravje, ekonomsko-socialnemu svetu in njegovi delovni skupini za zdravstvo - če bi jim bodo tokrat le prisluhnili.

Potem pa vik in krik

"Če potegnem diagonalo: podatki so, institucije so, predlogi so, znanje je, črta. Volje ni. Nad črto smo volivci, pod njo so voljeni. Zadeve so stare dvajset let. Slovenija je dala zaveze, povejte eno, ki je spoštovana; tudi v zdravstvu. Napisane so, da javni sektor upravičuje svoj obstoj. Ena velikih pomanjkljivosti javnega zdravstvenega sistema je financiranje," ugotavlja Marina Kokalj, članica plenuma zveze civilnodružbenih organizacij Slovenije.

"Financiranje iz gospodarstva, kot ga imamo, je nemogoče. Način uporabe javnih sredstev je netransparenten, vir netransparentnosti pa obe instituciji, ki vodita zdravstvo, ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pod njima pa so še zavarovalnice dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ), ki so profitne institucije; že razcepitev na oba dela participacij je prinesla možnost profitnega porabljanja sredstev za zdravstvo. Vemo, da se z vplačevanjem v DZZ akumulira masa, ki naj bi bila namenjena uporabnikom, namenjena pa je vsemu drugemu, le njim ne," trdi Kokaljeva.

Eden izmed predlogov Gibanja - "napisan zato, da bi ga aktualna oblast in bodoče upoštevale" - se nanaša na vire financiranja, na spremembo prispevne stopnje in ukinitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic. "Kadarkoli je debata v državi nanesla na to ukinitev, je bil vik in krik; pomeni ukinitev profitnega dela, ki obrača sredstva, namenjena za druge potrebe. Ukinitev teh zavarovalnic naj bi bila izvedena z ukinitvijo DZZ in s prenosom tega deleža v obvezno zdravstveno zavarovanje - z enim malenkostnim dodatkom. Namreč pod pogojem, da bi obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) transparentneje evidentiralo porabo za izvajalce in porabo za uporabnike," opozarja Kokaljeva. Meni namreč, da je poraba za izvajalce presegla vse razumne ravni, poraba za uporabnike pa je na "mizerni stopnji". "Če ne bi bila na mizerni stopnji, ne bi imeli dveh ambulant za populacijo brez OZZ. Sramotno. Kje so še drugi, ki do teh ambulant ne znajo, ne pridejo, ne vejo, niti ne morejo."

Več preberite v današnjem Večeru!

Mateja Grošelj

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.