Že stoletja se Slovenskemu narodu pripenja slabšalni izraz Hlapci. Vendar le redki so imeli »jajca«, da so se uprli, ostali pa so le nemočno legli, da je Balkanski-Srbski škorenj zaril globoko v njihov hrbet. Vse od razpada Karantanije pa do današnjih dni Slovenci vedno popuščamo tujcem. Leta smo živeli v Avstro-Ogrski kjer roko na srce nam ni bilo hudega prej obratno, po razpadu leta 1918 so nas takoj okupirali Balkanski narodi in nas vzeli za svoje in sebi enake, čeprav vemo, da so nas vztrajno poniževali in izkoriščali. In po nas so tacali tisti, ki so nas imenovali za svoje brate. Vse do osamosvojitve so nas izkoriščali in se iz nas dobesedno delali norca. Ko smo leta 1991 odšli na svoje, so nad nas poslali vojsko, da nas podredi in nauči, da nismo samostojni preživeti na svojem. Ampak očitno so pred dvajsetimi leti imeli prav. Očitno res nismo sposobni živeti na svojem in uživati plod svojega trdega dela. Res da je Slovenija enakopravna članica EU, vendar njeno prebivalstvo vseeno ni obravnavano enako, kot naši severni sosedje. Vsa severna in zahodna Evropa nas meče v isti koš z Balkanom ter Bolgari in Romuni. Do nas se obnašajo, kot da smo država tretjega sveta in to samo zato, ker dovoljujemo, da bivši Srbski »bratje« prevzemajo oblast v Sloveniji.
In tudi naši južni »bratje«, s katerimi smo desetletja bivali v skupni državi nas obravnavajo kot tretjerazredne prebivalce tega sveta. Ko stopijo na naše ozemlje se vsi prelevijo v največje gospode in naenkrat si vzamejo pravico, da žalijo avtohton narod, torej nase, ki to malo državo branimo že od njenih prezgodnjih začetkov. Ta gospoda dobi naenkrat imuniteto, državne institucije jim pustijo vse, delajo kar jim paše, pred zakonom pa so po navadi zaščiteni kot kočevski medvedi. Nas ponižujejo, poveličujejo svojo državo čeprav živijo v naši, katero zaničujejo in sovražijo iz dna duše, čeprav so prišli k nam v želji za boljši jutri. Zahtevajo svoje in našega ne sprejemajo čeprav so dejansko prišli v našo dnevno sobo, tudi mi ko pridemo k nekomu na obisk, se vedemo po njegovih pravilih in ne postavljamo svojih pogojev. Ko pride nekdo k nam pa zahtevamo, da se vede po naših pravilih. Predstavljajte si, da nekdo pride v vašo hišo obut v umazane čevlje in v njih prehodi vsa nadstropja, se uleže v vašo posteljo in si prižge cigareto v vaši jedilnici, čeprav nihče od vas ne kadi. Točno to delajo južnjaki pri nas. Skačejo po našem kavču v umazanih čevljih in kadijo v naših jedilnicah. Svoj svet rinejo k nam in našega izpodrivajo. Oni želijo, da se mi navadimo njihove kulture in ne oni naše.
Mislim, da je ta njihovo obnašanje že zdavnaj preseglo točko vrelišča in je naš parni lonec tik pred eksplozijo. To, da jih sprejemamo z velikimi rokami je naša krivda. Kot pridni hlapci smo se jim podredili in prenašamo njihovo trpljenje in če ne bomo v svojih glavah spremenili mišljenja, bodo po nas gazili vsi, ki bodo imeli 5 minut časa. Če jim ne bomo rekli STOP, vi ste pri nas in ne mi pri vas se bo to nadaljevalo.
In, ko je kandidiral njihov ljubljanski kavboj, Zoki iz lublane kot predsednik POZITIVNE SRBIJE . Je to res tisto, kar si želimo? Da bo v tej državi njim dovoljeno vse, nas pa bodo obravnavali kot drugorazredni narod. Da niti ne moremo izvoliti svojega predsednika, da mora državo voditi južnjak, ki si bo uredil svoj divji zahod. To je pa že višek slabega ali pa dobrega okusa. Vstavi naj vsak po svoji želji.