Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Igor Napast

Milan Gregorič, rojen leta 1934 v Dekanih pri Kopru, je Istran, ki živi že v četrti državi. Samostojno Slovenijo je - po Italiji, Svobodnem tržaškem ozemlju in Jugoslaviji - dočakal kot čisto svež upokojenec. Menjaval je države, šole, podjetja. Osnovne šole, italijanske namreč, ni končal, ker jo je prej pobral razpad fašizma jeseni 1943. Leta 1945-1947 je prebil v Gorici, v Sedejevem malem semenišču, ki pa je zaradi pomanjkanja gojencev tudi moralo zapreti vrata, ko so 1947 z novo mejo odrezali Gorico od njenega naravnega zaledja.

Potem se je vpisal na slovensko klasično gimnazijo in 1953 v Trstu tudi maturiral. Diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so sledila skoraj štiri desetletja dela v gospodarstvu na Primorskem in v osrednji Sloveniji, od Stavbenika, ljubljanske lesne industrije, in trboveljskih Investicijskih birojev do pivškega perutninskega kombinata, Luke Koper in zdravstvenega centra. Večinoma je opravljal delo finančnega ali komercialnega direktorja, vmes pa ga je, recimo v Luki Koper, doletel tudi kak "kazenski bataljon". In izključitev iz partije, v katero zaradi zrna skepse, prinesene z zahodnega sveta, najprej ni hotel vstopiti, potem pa mu je "drsanje" skozi Marxa, ko sta ga navdušila pravična socialna država in soupravljanje, vzbudilo vero v delavsko državo.

Pisanje, publicistika, je bilo vedno njegov konjiček, sploh po upokojitvi. Pisal je zlasti o dogajanju ob meji in doslej ob množici člankov izdal deset knjig; zadnja, čisto sveža, z notranjepolitično problematiko, ima naslov Vstani Slovenija. V njej ostaja zvest svoji kritiki prevlade ene politične opcije. "Sem oster, vendar ne žolčen, in rad se družim tako z ljudmi iz borčevske organizacije kot tudi s tistimi iz društva katoliških izobražencev. Pri mojih izbirah odloča srce." Še danes je prepričan, da je delavstvo prispevalo v evropsko zakladnico dvoje pomembnih vrednot, socialno državo in delavsko soupravljanje. Predalčkanje levodesno mu je tuje: "Moja generacija je zrasla v istem času, vsi smo izšli v glavnem iz vernih družin, v šolah srkali socialistični nauk, potem pa razočarani iskali novo pot."

Že naslov vaše nove knjige Vstani Slovenija kaže na nezadovoljstvo z dejanskim stanjem. Ste razočarani?

"Knjigo sem res posvetil stranpotem tranzicije, a to ne pomeni, da sem kak zagrenjenec. Oba z ženo sva doživela osamosvojitev in demokratizacijo kot veličasten trenutek in še vedno misliva tako. Čeprav smo zlasti na področju demokratizacije in gospodarstva zaradi pomanjkanja etike in obnašanja političnih veljakov močno zatavali, to ne pomeni, da je vse skupaj izgubilo vrednost in smisel. Kaj takega nisem, čeprav sem oster kritik te zatohlosti in stranpoti, nikoli pomislil. Verjamem, da se bomo dvignili - tako posameznik kot skupnost imata pravico do vzponov in padcev."

Več preberite v današnji Večerovi prilogi V soboto!

Darka Zvonar Predan

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.