Datum: 21.6.2012 -
Stran: GOSPODARSTVO
150 na uro
Toliko avtomobilov zmorejo vsako uro raztovoriti z ladje ali nanjo natovoriti v Luki Koper, kjer letos računajo na pol milijona pretovorjenih vozil
 Mitja Sagaj Tudi do 55.000 avtomobilov je bilo hkrati v Luki Koper.
Da je koprska luka najkrajša pot v srce Evrope, z zaznavno mero ponosa pove nekdaj kapitan velikih ladij, danes pa direktor avtomobilskega terminala v Luki Koper Gregor Belič. In na hitro navrže še nekaj podatkov: da se Luka že 55 let ukvarja z logistiko, da njena delnica kotira na borzi, da so pred 35 leti dobili koncesijo za upravljanje 280 hektarjev površin, da je ob 800 redno zaposlenih vsak dan z delom v pristanišču povezanih še enkrat toliko pogodbenikov in da na dvanajstih terminalih poslujejo z avtomobili, razsutim tovorom, energenti, zabojniki ...
Brez prave konkurence v bližini
"Strateški geografski položaj je eden glavnih razlogov za uspeh naše Luke," pravi Belič in dodaja, da prave konkurence v bližini ni. "Za ladje pomeni prihranek do osem dni, če pridejo v Koper namesto v Rotterdam ali Hamburg. Tudi prihranki so izjemni, do pol milijona evrov na ladjo, če pride ta k nam namesto v severne luke." Lanska 18-odstotna rast prometa je ne le največja ugotovljena rast kakšne luke v Sredozemlju, pač pa je Luko Koper s petega povzdignila na tretje mesto na Mediteranu. Prvi mesti zasedata Livorno in Barcelona, a je slednja, kjer posel z avtomobili zavzema glavnino, lani zaznala triodstotni padec.
Rast posla z zabojniki je celo 70- do 80-odstotna, Evropska unija pa je zaslužna, da zdaj v Koper prihaja blago ne le za Slovenijo in Hrvaško, pač pa tudi za Avstrijo in celo za Nemčijo. "Predvsem Bavarska se zdaj obrača k nam, pa tudi Madžarska in Avstrija, kjer je bilo lani uvoza blaga, ki je prispelo preko Kopra, celo več kot iz nemških pristanišč," zadovoljno pravi Belič.
Je pa koprska luka tudi distribucijski center za 20.000 do 30.000 avtomobilov, posel pa poteka v obe smeri. Avtomobile torej pripeljejo s celine na ladjo za izvoz, druge pa pripeljejo z ladjo in jih je treba distribuirati po celini. Tako racionalizirajo stroške. Za izvoz prispe največ volkswagnov, iz tujine pa za uvoz v EU prihaja največ južnokorejskih avtomobilov. Ob Grčiji in Turčiji, ki sta za Luko največja trga, na področju posla z avtomobili zelo rasteta predvsem Libija in Alžirija. "Zanimiva je tudi severna Afrika, ne le za avtomobile, pač pa tudi za les," pravi Belič.
Pri poslu z avtomobili najbolj pohvali Chevrolet, s katerim so nedavno podpisali pogodbo za nadaljnjih pet let sodelovanja. "Naša garaža ima 8000 parkirnih mest, od teh jih je 6000 pokritih in Chevrolet jih je zakupil kar 4000, kar je znak dobre skrbi za avtomobile," razlaga sogovornik in doda, da je na dan pogovora v Luki parkiranih 30.000 vozil. V Chevroletu pravijo, da so Luko Koper izbrali kot svoj logistični distribucijski center zaradi odličnega geostrateškega položaja, saj leži na najkrajši transportni poti, ki vodi do trgov srednje in vzhodne Evrope. Chevroleti v Koper najpogosteje prihajajo iz korejskih pristanišč Inchon, Busan in Gunsan, iz Kopra pa jih pošiljajo naprej v Albanijo, Avstrijo, Azerbajdžan, Armenijo, Belorusijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Češko republiko, Gruzijo, Estonijo, Madžarsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Makedonijo, Moldavijo, Črno goro, Poljsko, Romunijo, Srbijo, Slovaško, Slovenijo in Turčijo.
Nova vozila, ki jih raztovorijo z ladje, morajo najprej na pregled ob prvem postanku. Temu sledijo carinski pregled, preverjanje zavarovanja in druge spremne dokumentacije ter priprave za različne vrste prevoza do končnih ciljev (s tovornjaki, z vlakom ali ladjo). Hkrati izvedejo še dekonzervacijo in konzervacijo vozil ter pregled pred dostavo. Delovni postopki na terminalu so povsem računalniško vodeni, pri delu uporabljajo brezžično lasersko opremo za odčitavanje. Vse informacije zbira in obdeluje sodoben računalniški center.
"Papirji se ne smejo
zatikati v predalih"
Vsak avtomobil je v povprečju v Luki od 14 do 20 dni (preden gre na ladjo ali preden ga s tovornjakom odpravijo na celino), ob 32 zaposlenih na avtomobilskem terminalu pa za logistiko skrbi še 250 do 300 voznikov, ki imajo ves čas polne roke dela s prestavljanjem vozil. Ladja, ki prevaža avtomobile, jih zmore sprejeti od 4000 do 5000, natovorijo ali raztovorijo pa jih 150 na uro. Potem ko so v preteklem letu na ladje natovorili 218.718 vozil (49 %), raztovorili pa so jih 227.647 (51 %), skupno torej 446.366 vozil, prvih pet mesecev letos nakazuje, da bodo v Luki letos presegli pol milijona vozil (leta 2008, torej pred krizo, jih je bilo 570.000).
So pa ob osnovnem poslu s pretovarjanjem avtomobilov strankam ponudili še kup dodatnih storitev. "Gre za tako imenovani PDI oziroma predelivery inspection, torej pregled vozila, ponujamo pa tudi pranje, voskanje, devoskanje vozil, na željo strank lahko spreminjamo celo moč motorjev, seveda elektronsko," razlaga Belič in dodaja, da se lotevajo celo restavriranja starih vozil.
Luka, kjer delo nikoli ne počiva, saj deluje 24 ur na dan, ne glede na vreme, ima tudi zelo dobre povezave z vsemi lukami v Sredozemlju, šibka točka pa ostaja povezava s celino, saj Belič ne skriva pomena drugega železniškega tira za Luko: "Železnica je za nas kritičnega pomena, saj v nasprotju s severnimi lukami, ki uporabljajo železnico le za 10 do 15 odstotkov poslov, pri nas železnico uporabljamo za 40 do 50 odstotkov, a sam vidim še 20-odstotne neizkoriščene zmogljivosti obstoječega tira."
Na vprašanje, kako ocenjuje odzive države pri tej zadevi, diplomatsko odvrača, da niso niti slabi niti dobri, poudarja pa, da bo država morala biti nenehno vpeta v razvoj koprskega pristanišča in bo morala konstruktivno delovati. "Brez države ne moremo narediti nič. Pogrešamo hitrejšo odzivnost, papirji se ne smejo zatikati v predalih," je slikovit sogovornik, zavedajoč se, da pol milijona pretovorjenih vozil na leto pomeni zelo veliko denarja za vse, tudi za državo.
MITJA SAGAJ
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
V novi industrializaciji, kot to predlaga župan.
