Datum: 20.6.2012 -
Stran: MARIBOR
Led se ni povsem stopil
Po enomesečnem preizkusu so na Trgu svobode preverili, koliko ledu je ostalo v energetsko varčni hiški, in predstavili pomen energetske učinkovitosti
 Rene Gomolj Kljub visokim temperaturam je v energetski hiški ostalo okoli 60 odstotkov ledu, kar kaže na dobro izolacijo.
Mestna občina Maribor (MOM), podjetje Lumar IG in Energetska agencija za Podravje so včeraj zaključili akcijo Ledeni izziv, katere glavni namen je bil prebivalcem in obiskovalcem mesta predstaviti pomen energetske učinkovitosti v praksi. Kot smo že poročali, so 19. maja v okviru te akcije na Trgu svobode postavili energetsko učinkovito hiško, zgrajeno po načelih pasivne gradnje, vanjo pa tedaj zaprli kubični meter ledu. Po mesecu dni so hiško včeraj odprli in izmerili, koliko ledu se je v tem času stopilo, po tem podatku pa bodo lahko sklepali, kako dobra je izolacija. Ob tem je potekala tudi nagradna igra, v kateri so lahko ljudje ugibali, koliko vode se bo nateklo. Ob odprtju hiške je bilo ledu še okoli 60 odstotkov, a ob praznjenju cisterne se ga je stopilo še kar nekaj, tako da je na koncu nateklo 759 litrov vode. Glavno nagrado, 500 evrov, je osvojil Aleks Marinič, ki je rezultat zgrešil le za tri litre.
"V hiški je ostalo še več ledu, kot smo pričakovali, kar nas veseli, saj smo s tem na preizkus postavili našo celotno tehnologijo in jo dali na vpogled javnemu mnenju, kar si upajo redki. Količina ledu v hiši je dejansko takšna, da je presenetila vse nas. Pričakovali smo, da bo v hiški ostalo okoli 40 do 50 odstotkov ledu, a ostalo ga je več, okoli 60 odstotkov, kar je glede na čas enega meseca zelo dobro," je poudaril Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG, ki je zgradilo hiško. Temperatura v njej je bila dokaj konstantna, med 3,5 in 4,5 stopinje, kar po besedah Lukića kaže na energetsko učinkovitost. Obenem dodaja, da je hiška zgrajena iz povsem enakih elementov, kot so grajene vse njihove pasivne hiše, katerih povprečen strošek za ogrevanje znaša okoli 50 do 100 evrov na leto. "To kaže, da v tem koncu znamo delati in da ima Maribor tudi pozitivne zgodbe, ki so trajnostno naravnane. Če bomo tako naravnani tudi v prihodnje in če bo tako naravnana še občina, bomo lahko zagotavljali tudi kvalitetna in varna delovna mesta ter bili na nekem področju vodilni," je dodal Lukić.
Celotna akcija je potekala v okviru evropskega projekta LEAP - Vodenje načrtovanja in izvajanja aktivnosti na področju trajnostne energije, v katerem sodelujejo projektni partnerji iz sedmih evropskih držav - Slovenije, Nemčije, Hrvaške, Velike Britanije, Bolgarije, Irske in Litve - mnogi izmed njih pa so že izrazili željo, da bi hiško in ledeni izziv predstavili še v njihovih državah. Namen projekta je pridobivanje novega znanja in izkušenj, kako izboljšati pogoje za uspešno in hitrejše izvajanje lokalnega energetskega koncepta ter pripraviti akcijski načrt trajnostne energije za posamezna mesta. V tem tednu bodo v okviru Evropskega tedna trajnostne energije po vsej Evropi potekale številne aktivnosti in z Ledenim izzivom in drugimi aktivnostmi se jim pridružuje tudi mariborska občina skupaj z Energetsko agencijo za Podravje.
"S tem se je mariborska občina zavezala, da bo aktivno delovala na področju trajnostne energije in se trudila doseči zastavljene cilje, kot so varčevanje z energijo, uvajanje obnovljivih virov energije in zlasti zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida. V Mariboru ga proizvedemo okoli deset ton na prebivalca, naš cilj pa je, da bi ga v naslednjih desetih do dvajsetih letih približali le dvema tonama na prebivalca," je poudarila dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje.
ANDREJA KAUČIČ
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
V novi industrializaciji, kot to predlaga župan.
