Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Uroš Gramc)

Zgodovinski plaz pod gradom Borl je postal turistična atrakcija, bolj je zanimiv kot zaklenjeno grajsko poslopje. (

Plazišče pod gradom Borl te dni postaja turistična atrakcija, tudi za tuje turiste. Precej več ljudi se podaja pod vznožje pečine kot v zadnjih letih do zaklenjenih vrat na grajskem dvorišču. Ne moti jih znak prepovedan prehod, z lahkoto se vsak izmuzne mimo in si ogleda kraj "zločina". Bolj jih vleče radovednost, kot skrbi lastna varnost, čeprav so po drugi strani domačini skeptični, ko poslušajo predvidene sanacijske ukrepe. Iz tira jih je vrgla izjava geologa Jožeta Janeža, ki je po prvem sredinem ogledu dejal, da "se je podrlo vse, kar se je mislilo podreti", in da bo predlagal, da se vzpostavi prejšnji sistem varnosti. Ta je temeljil na močnih železnih mrežah, ki so bile zmožne preprečevati padanje zgolj manjšega kamenja. V občini Zavrč - življenje njihovih občanov je zaradi obvoza po lokalnih cestah najbolj oteženo - si želijo višjo stopnjo varovanja in trajnostne rešitve, a direktor Direkcije za ceste Gregor Ficko pojasnjuje, da sanacija pečine in gradu ni njihova domena. Srečko Štajnbaher iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je dejal, da poškodb gradu niso zaznali, vendar bodo oglede nadaljevali, saj so lahko poškodbe vidne z zamikom.

V primeru rušenja bodo cesto spet zaprli

"Naša osnovna naloga je, da zagotovimo prevoznost ceste. Domačini so v varnost podvomili komaj zdaj, ko se je zgodilo. Sledimo strokovnim mnenjem, saj stoodstotne varnosti ne more zagotoviti nihče v državi niti v Evropski uniji. Če pa se bo rušenje nadaljevalo, bomo cesto spet zaprli," je povedal Gregor Ficko. Že včeraj so bili na terenu minerji pod vodstvom Petra Poljanca, ki so čistili steno. Danes bodo razdrobili še večje skale, tri tedne pa naj bi trajal odvoz štiri tisoč kubičnih metrov materiala. Ponovno bodo napeli še mrežo. Po odvozu, tako Ficko, se bo komaj videlo, kako je poškodovano cestišče, od tega pa je odvisno, kdaj bo sanacija zaključena. Naslednji teden bo znana preliminarna ocena stroškov. Ficko upa, da se bodo po cesti PtujZavrč peljali na odprtje krožišča tik pred državno mejo, ki naj bi bilo v prvi polovici julija. V Zavrču verjamejo, da je prav na novo urejeno križišče temelj dolgoročne ureditve, ki promet preusmerja na hitro cesto Draženci-Ormož s krakom od Formina do njih.

Plazovi in popravila v preteklosti

Torkov plaz ni bil edini večji v zgodovini, o čemer priča golo severno skalnato pobočje, je pa dokumentirano največji. Zgodovinski viri navajajo, da je okoli leta 1770 zagrozila nevarnost, da se bo severni skalni pomol zrušil in so, da bi ga razbremenili, ta del gradu podrli in do 1778. uredili sedanjo razgledno ploščad z glorieto. Pol manjši plaz kot tokrat se je sprožil 5. septembra 1937 (700 do 800 kubikov dopoldan in 200 do 300 popoldan) in popolnoma zasul cesto proti Zavrču. Za grad tedaj ni bilo nobene nevarnosti. Naslednje leto so napokano skalovje z vrha grajskega hriba razstrelili, počil je skalni previs, grad pa temeljito popravljali. Sodelovalo je 30 do 40 obrtnikov.

Med letoma 1982 in 1990 je potekala kompleksna gradbena sanacija severovzhodnega trakta gradu (torkov plaz se je sprožil v severozahodnem delu), strokovnjak za statiko Stojan Ribnikar pa je že takrat opozarjal na nevarnost, ki preži zaradi propadanja skale iz litotamnijskega apnenca. Obnovljen je bil najmlajši trakt, ker je zmanjkovalo prostora za gradnjo, so bili zidovi postavljeni na nasut teren. Da se zgradba ne bi dobesedno prelomila, so opravili globinska dela - temeljenje in injektiranje obodnih zidov ponekod do šestih metrov globine, v večih etažah so vgradili armirane betonske plošče in opravili še nekatera druga dela. Šest milijonov nemških mark sta za obnovo prispevali kulturni skupnosti Slovenije in Ptuja, kar pa je bilo dovolj le za del kompleksa brez sanacije pečine. V samostojni Sloveniji se je pričakovalo, da se bodo bolj vneto lotili obnove kulturne dediščine, a se je vreča povsem izpraznila. Grad Borl je od 1994. v lasti ministrstva za kulturo, ki pa je pred petnajstimi leti zgolj obnovilo ostrešje in zamenjalo kritino. Vendar so pred tem morale propasti še redke dragocenosti v notranjosti.

UROŠ GRAMC

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.