Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Vlado Geršak st. ob svojih zmagovitih Halozah, levo je slika Gregorja Samasturja, desno Mirriam Sarricchio. (Uroš Gramc)

V nedeljo se je v Žetalah s podelitvijo nagrad in otvoritvijo razstave zaključila likovna kolonija Extempore. Čeprav je njen osnovni namen ustvarjanje in druženje, se je marsikdo udeleži zaradi nagrad, ki pa niso tako bogate kot nekoč, zato je udeležba nekoliko skromnejša. Petdeset slikarjev iz vse Slovenije je bilo tokrat v Halozah, v najboljših časih dvakrat več. A to so tisti pravi, ki pomenijo srce festivala, poudarjajo organizatorji, saj se vsako leto vračajo, ljubezen do slikovite pokrajine ter čopiča in platna pa se izraža skozi njihova dela. Ta so zelo pristna, leto za letom bolj dodelana. Več kot tisoč jih je že nastalo v teh dvanajstih letih, letošnja bodo na ogled v prosvetni dvorani in osnovni šoli do 22. junija.

Župan občine Žetale Anton Butolen je na otvoritvi poudaril pomen umetnosti in kulture v teh kriznih časih kot pomemben steber družbe, ki prinaša razvoj, ustvarjalnost pa kot ključni dejavnik, ki je človeka preko stenskih poslikav popeljal iz podzemnih jam na zrak, na svobodo. Likovna umetnost je človeka spremljala v najtežjih časih in zato ji v Žetalah sledijo, enako kot v sosednjem Majšperku, Makolah, letos prvič na Vidmu. Petsto evrov je občina Žetale ob vseh drugih organizacijskih stroških prispevala za grand prix, ki je letos drugič šel v roke Vladu Geršaku st., slikarju s Kozjanskega, za sliko z naslovom Haloze. "Haloze so plazovito, vinogradniško, razdrobljeno območje. Vse te elemente sem uporabil, ko sem nadrobil pokrajino. Po naravi imam močan kolorit, zanimive barve pa gledalca privlačijo," je o svojem delu povedal Geršak. Strokovna komisija je prvič v zgodovini kolonije podelila posebno nagrado, ta je šla v roke njegovemu sinu Vladu ml., ki ga sicer ni bilo na prireditvi. Likovni kritik Mario Berdič (ob njem so bili v komisiji še profesor likovne umetnosti Jože Foltin, umetnostna zgodovinarka Nina Jeza in Anita Kokol iz Galerije AP) je dejal, da za spodbudo mlademu umetniku za zelo inovativen pristop, ki je izbral. Oče je priznal, da se je smejal, ko je sin zbijal skupaj stare deske za okvir in platno obenem (na njih je upodobil s slamo krito haloško domačijo). Menil je, da so ljudje v teh krajih bolj naklonjeni klasičnemu slikarskemu pristopu, a se je, vsaj pri pogledih komisije, motil.

Prva nagrada je šla v roke Argentinki Miriam Sarricchio za delo V vinogradu po dežju, "ker je Slovence popeljala v svet živih barv, ki se jih sicer bojimo", kot se je izrazil Berdič. Drugo nagrado je prejela Ana Krajnc za bogato strukturirano delo Žetale v objemu, za katero je uporabila veliko tehnik in tudi neslikarskih materialov, tretjo pa Gregor Samastur za geometrijsko dodelano sliko - s sicer pogosto uporabljenim motivom - Pot v Žetale, ki pa se od drugih loči tudi po spogledovanju z onstranstvom.

UROŠ GRAMC

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.