Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Tit Košir

Predvidena združitev oz. pripojitev srednjih šol je povečini presenetila vodstva šol, marsikje ji tudi odkrito nasprotujejo. Med razlogi za to v večini šol navajajo, da bo to negativno vplivalo na prepoznavnost posameznih šol, prepričani so tudi, da bo združevanje kljub drugačnih trditvam ministrstev prineslo zmanjševanje števila zaposlenih.

Iz delovnega osnutka ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je razvidno, da ministrstvo za zdaj predvideva združitev oziroma pripojitev šol v osmih primerih. Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da gre za delovni osnutek in da ni sprejet še noben konkreten sklep. Zagotavljajo tudi, da se za dijake in učitelje ne spreminja nič, da ne gre za ukinitev ali zaprtje šole. "Nobene ne zapiramo in nobene ne ukinjamo. Spreminja se samo njihov pravni status," je zagotovilo ministrstvo.

V šolah kljub temu večinoma pričakujejo zmanjšanje števila zaposlenih, predvsem v administraciji pa tudi učiteljev. Mnogi pričakujejo tudi logistične težave skupnega vodenja šol na več lokacijah, moti jih tudi naglica, s katero se je združevanja lotilo ministrstvo.

V Mariboru in Celju ne vidijo prednosti takšnega ukrepa

Za Maribor je predvidena združitev Tehničnega šolskega centra (TŠC) Maribor, Srednje lesarske šole in Srednje elektro-računalniške šola (Serš), v katerih v zadnjih letih opažajo pospešen trend upadanja dijakov. Nova šola bi imela 2372 dijakov, vendar pa predlog ni naletel na odobravanje ravnateljev.

Najbolj predlogu nasprotujejo na Seršu, kjer menijo, da želi država na ta način ukiniti in uničiti njihovo šolo, programe pa priključiti manjšemu TŠC. "Kratkoročno bi to pomenilo izgubo prepoznavnosti izobraževanja v elektro računalniški šoli, dolgoročno pa pogreb elektro in računalniškega izobraževanja v Mariboru," meni ravnatelj Ivan Ketiš. Varčevanje v njihovem primeru bi po njegovih besedah pomenilo neposredno nasprotovanje razvojnim ciljem države.

Serš je po Ketiševih besedah največja poklicna in strokovna šola ter strokovna gimnazija v Podravju, ki izobražuje na deficitarnem elektro področju in področju računalništva, ki je najvplivnejše razvojno področje v vseh panogah in eno izmed najbolj želenih področij pri osnovnošolcih. Pri njih se izobražuje 850 dijakov in 80 udeležencev izrednega izobraževanja. Že zdaj so največja šola v regiji, tudi zato ne vidijo razloga, da bi šolo še povečevali.

Z morebitnim ukinjanjem se ne strinjajo niti na Lesarski šoli Maribor, ki je po mnenju ravnatelja Aleša Huša doslej upravičila svoj obstoj in namen, čeprav so v preteklih desetih letih beležili občuten upad vpisa s tedanjih 850 na sedanjih 280 dijakov.

"Glede na aktivnosti gospodarskega ministrstva in Gospodarske zbornice Slovenije je v prihodnjih letih pričakovati aktivnosti, ki bodo oživile uspavano lesno industrijo v Sloveniji," je še dodal ravnatelj šole, ki zato meni, da šola ima prihodnost in je v interesu gospodarstva. Več o namerah ministrstva naj bi sicer izvedeli šele na ponedeljkovem sestanku.

Ravnatelj TŠC Maribor Drago Kamenik z namero MIZKŠ uradno še ni seznanjen. Je pa ocenil, da bi TŠC Maribor z združevanjem šol "izgubil svojo identiteto in prepoznavnost".

Ravnatelja Srednje ekonomske šole Ivana Pokliča je predlog o združitvi s Poslovno-komercialno šolo presenetil. Po njegovi oceni je v treh mesecih nemogoče pripraviti vse potrebno za delovanje neke ustanove v novi organizacijski obliki.

Dejal je tudi, da obe šoli in učiteljski zbori niso naklonjeni temu povezovanju, ker menijo, da imata obe šoli dovolj dijakov, da lahko uspešno in kakovostno delujeta še naprej kot samostojni srednji šoli.

Ravnateljica Poslovno-komercialne šole Bernarda Marčeta medtem ocenjuje, da je na daljši rok združitev šol smiselna, ker če bodo ostali ločeni, ne bo nobenih prihrankov. Oba ravnatelja skrbijo logistične težave.

Združevanju nasprotujejo v Slovenj Gradcu; v Novi Gorici, Črnomlju in Kočevju so takšen ukrep pričakovali

Šole, ki so po predvidene za združitev v Slovenj Gradcu, so z vidika poslovanja že združene pod okrilje Šolskega centra Slovenj Gradec. To so Srednja gostinsko turistična in lesarska šola, Srednja zdravstvena šola, Srednja Ekonomska šola, Gimnazija in Srednja šola Muta, ki pa so, kot je dejala direktorica centra Gabrijela Kotnik, samostojne organizacijske enote, avtonomne in vsaka s svojo identiteto navzven.

Na šolskem centru, ima skupaj 1463 dijakov, predloga ministrstva ne razumejo in ga zavračajo. Kot navaja direktorica, bi združevanje pomenilo, da se povezujejo šole, ki nimajo sorodnih programov.

V Novi Gorici naj bi se po predlogu ministrstva združila Tehniški šolski center in Srednja ekonomska in trgovska šola. Razmišljanje o enotnem centru za strokovno izobraževanje na Goriškem je prisotno že več časa, zato tak predlog ni presenetil, je povedal direktor Tehniškega šolskega centra (TŠC) Nova Gorica Egon Pipan.

Tako Pipana kot novogoriškega župana Mateja Arčona pa moti naglica ministrstva. "Take odločitve morajo biti še posebej dobro premišljene, da ne bi kdaj take ukrepe obžalovali," je dejal Arčon.

Na Srednji šoli Črnomelj, za katero delovni osnutek ministrstva namesto sedanjega delovanja z dvema organizacijskima enotama predvideva le eno enoto, so po besedah ravnatelja Stanislava Vrščaja takšno odločitev pričakovali. Število njihovih dijakov namreč upada, na šolsko leto pa jih izgubijo med pet in deset odstotkov. Racionalizacijo pričakujejo v glavnem pri administraciji in nekaj tudi pri učiteljih, sicer pa imajo v zadnjem šolskem letu vpisanih 365 dijakov, poučuje jih približno 30 učiteljev, vseh zaposlenih na šoli pa je približno 60.

V Kočevju naj bi združili Srednjo šolo Kočevje in Gimnazijo Kočevje. Kot je povedal ravnatelj kočevske srednje šole Matjaž Nosan, jim je zagotovljeno, da bodo ohranili dosedanje izobraževalne programe, združevanje z gimnazijo pa so sprejeli kot racionalizacijo.

Medtem je ravnateljica Gimnazije Kočevje Meta Kamšek menila, da se je ministrstvo združevanja lotilo v času, ko je na šolah največ dela, združevanje poklicnega in gimnazijskega izobraževanja pa ocenila za težko delo.

Presenečeni tudi v dijaški organizaciji

Namera MIZKŠ je sicer presenetila tudi Dijaško organizacijo Slovenije, ki pristojne poziva, naj reorganizacija ne poslabša kakovosti izobraževanja. "Skupna prihodnost namreč sloni na dobro izobraženih mladih, ki bodo z znanjem in idejami dvignili konkurenčnost slovenskega gospodarstva,"so med drugim zapisali v organizaciji.

sta

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.