Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Reuters

Trenutek tekme.

Za otvoritveno tekmo je bilo tole več kot dostojno. Najbrž nisem bil edini, ki je zamahnil, da bosta Poljska in Grčija ziheraško prišli le do začetnih 0:0 po mučenju žoge 90 minut?

Nak. Odprta tekma, dva gola, dva rdeča, štiri resne zapravljene priložnosti... Resnici na ljubo je bil uvodni obračun zanimiv zaradi napak obeh, pardon, vseh treh vratarjev (čeprav se je ravno tretji proslavil). Kakorkoli že, nakazalo se je zanimivo prvenstvo, kjer očitno vse vendarle ne bo tako predvidljivo.

***

Lewandowski. Popolnoma je upravičil pričakovanja. Dobra in slaba. Seveda ne slaba po lastni krivdi. Čeprav ima dva soigralca iz Borussie, je bil zlasti v drugem polčasu, ko se je vezna linija izkazala za manj kreativno od obrambne (ta je vsaj delala lepe napake), preveč osamljen in odrinjen. Zadetek za vodstvo je seveda potrdil njegovo superiorno formo, ni pa bil dovolj, da bi Poljaki zmogli kaj več od remija.



Prvi zadetek. Žal za gostitelje to ni bilo dovolj.

***

Tako se ne brani. Šele tretji vratar Przemyslaw Tyton (poimenovan s strani Iva Milovanovića tudi Titani) je bil potreben, da smo videli nekaj sposobnega od vratarjev. Kako sta zaplavala 38-letni Chalkias (le kaj je mislil, ko je stekel z gola?) in zatem v drugem polčasu še Arsenalov golman Wojciech Szczesny, ki je Salpingidisa tako vrgel, da ni kreativnemu sodniku Carballu niti pisnil... Še dobro, da je Tyton v Karagounisu videl Arjena Robbna in mu a la Petr Čech ubranil penal.



Tyton - piton!

***

Selektorji. So zato, da menjajo. Ima Franciszek Smuda res tako kratko klop, da je menjal le, ko je moral? Predolgo je čakal z drugo menjavo, na koncu je niti ni opravil, pa bi jo, četudi le zaradi menjave same, morda lahko. Točka proti Grkom utegne biti za Poljake, katerih predsednik, nogometna legenda Lato je obljubil odstop, če se ne pregurajo v četrtfinale, več kot le usodna. Utegne biti narodna tragedija.

Po drugi strani je Fernando Santos menjal 66,6% solidno. Zadel je v nulo s Salpingidisom (zabil je gol in zrihtal penal) ter z A. Papadopoulosom utrdil obrambo, je pa zato brcnil v temo, ker iz igre ni povlekel Samarasa, ki je v tistih nekaj prebliskih zapravil tisto malo, kar so Grki uspeli spacati skupaj.



Tole ni obraz srečnega človeka.

***

Sodnik Carballo. Prosta sodniška presoja je postala nova relativnostna teorija, sodeč po tem, kaj je v prvem polčasu počel 41-letni Carlos Velasco Carballo. Ker mož ne sodi el clasicov, težko ve, koliko kartonov je moč pokazati na sekundo in kakšen efekt lahko ima pravzaprav vse skupaj. Izključitev Papastatopolousa (dva rumena kartona) je bila tu-mač, sploh, ker ne eno ne drugo ni bil prekršek za rumeni karton. Penal, ki so ga želeli Grki, ni bil tako kristalno čist, je pa bil tolikanj bolj na drugi strani. Vsekakor so nekateri sodniki preveč pedantni in preveč avtoritativni/avtokratski (upajmo, da tak ne bo jutri Damir Skomina na tekmi Nizozemska - Danska).



Poglejte ga, kako je zadovoljen.

***

Ivo Milovanovič. Ne bom na dolgo in široko, povejmo samo, da se TV Slovenija že nekaj let pozna, da so njeni komentatorji izven forme (pomanjkanje tv pravic, kar načeloma ni njihova krivda, je krivo), vseeno pa bi pričakovali malo več pedantnosti (Titani, Titorijo, naposled le Tytan) in malo manj sodb (o "kraji" Grkov recimo) od častitljivih komentatorjev, ki pa jih ima narod rad. Ker nekoga pač moraš imeti rad.



Nesporno.

Jaša Lorenčič

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.