Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Robert Balen

France Arhar: "Tolikšnega deleža, kot ga ima slovenska država v gospodarstvu, v naši soseščini nima nobena druga. In vse so bolj uspešne od nas."

"Če Slovenijo primerjamo s konkurenco držav v srednji in vzhodni Evropi in Evropo s Turčijo, ki je gospodarsko vse uspešnejša, pa ima večina teh držav v svojih rokah tudi denarno politiko, z izjemo Slovaške, ki se je pridružila evropski monetarni uniji, se bomo morali odločiti, na kakšen način bomo pridobili lastniški kapital - tako z vidika države kot posameznih lastnikov. Vemo, da je imela Slovenija zadnjih 15 let z gradnjo cest velik investicijski posel, toda v prihodnje bomo morali uvesti koncesije in zasebno-javno partnerstvo. O tem pri nas veliko govorimo, in ker UniCredit banka sodeluje pri takšnih projektih, vem, da je v Sloveniji veliko preprek, preden se iz tega kaj rodi," je povedal dr. France Arhar, nekdanji predsednik uprave UniCredit Bank Slovenija, ki bo od 1. junija vodil Združenje bank Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o gospodarskem zagonu, o sanaciji bank in varnosti bančnega sistema.

Kaj bi v Sloveniji lahko spodbudilo gospodarsko rast?

"Če ne bomo prevzeli omenjenih modelov, v kratkem času ne moremo pričakovati obrata k pozitivni rasti. Estonija, ki je v krizi doživela največji padec BDP v Evropi, za 14 odstotkov, Slovenija pa za 8 odstotkov, je imela lani 3-odstotno rast, Slovaška skoraj 2-odstotno rast. Poljska pa v tej krizi sploh ni imela upada gospodarske aktivnosti in to so bile države z nekdaj državno lastnino. Zadnja leta sem delal v banki v tuji lasti, dobiček smo imeli vsako leto in celotnega smo reinvestirali, niti evro ni odšel v tujino. Povejte, koga se bojimo?"

Mnogi tujega lastnika.

"Povsod smo ljudje in pri nas zvečina domači. Pravim: če delaš pošteno in profesionalno, po kmečki pameti, ne moreš zgrešiti. Če pa teh kriterijev ne upoštevamo, zelo lahko zgrešimo, ne glede na to, za čigavo lastnino gre. Pri nas manjka zgledov na vrhu, manjka poštenja. V koncernu UniCredit je 170.000 zaposlenih, a pri vsakem posamezniku se ocenjuje, kakšen je njegov odnos do poslovnega partnerstva, do veljavnih etičnih pravil. Ne pogovarjamo se o vremenu, ampak o konkretnih problemih posameznih projektov. Pravi lastniki se namreč najprej zavedajo svoje odgovornosti, šele potem pravic, ne pa obratno, kot pri nas. Zelo žalostno bi bilo, če tako zgledna, majhna in odprta ekonomija, kot je naša, ne bi mogla nadaljevati svoje poti. Bila je zgled drugim, a je danes med tistimi redkimi državami, ki imajo največje probleme."

Vse pogosteje slišimo, da bo treba slovenski bančni sistem ponovno sanirati. Kakšen bi lahko bil tokrat model, če je država prvič sanirala banke z izdajo državnih obveznic?

"Praktično obstajata samo dve alternativi: ali poseg države, ki je zaradi višine javnega dolga težko verjeten, kar bi res bila repriza modela, sprejetega novembra 1992 z državnimi obveznicami. Preostane edino poiskati nove lastnike, ne glede na to, da je vrednost bančnega premoženja zdaj zelo nizka v primerjavi z bogatimi in izjemnimi leti."

Celoten intervju preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji časnika Večer.

Irena Ferluga

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.