|
Datum: 24.5.2012 14:17:00 -
Stran: Slovenija
REPORTAŽA: Pisana pomoč, ki dela čudeže
Jutri bo v vsem sijaju pred ljubljanskim BTC zablestel 500 kvadratnih metrov velik mozaik, sestavljen iz štirih ton plastičnih zamaškov Preberi Pošlji po mailu Dodaj med priljubljene PDA / GSM povezava Ste bili priča dogodku?Pošljite nam svojo plat zgodbe, morebitne slike, videe... Imate novico, zgodbo, fotografijo? Pokličite na brezplačno telefonsko številko ![]() Pridružite se nam Spremljajte nas ![]() Rozmari Petek Prostovoljci iz podjetja Interseroh in društva Never give up so sinoči na parkirišče pred ljubljanskim BTC že pripeljali štiri tone zamaškov, danes zjutraj pa so začeli sestavljati mozaik. Dela je veliko, zato prosijo, da se, če le imate čas, tej veliki humanitarni akciji pridružite in tudi sami pomagate sestaviti mozaik. Več informacij dobite pri Špeli Kotar na številki 030/333-026. Za tiste, ki se jim boste danes ali jutri pridružili zgolj kot obiskovalci, je cena vstopnice pest plastičnih zamaškov.
V neugledni, odsluženi hrastniški stavbi se zadnja leta, predvsem zadnje mesece, dogajajo velike stvari. Kak ducat parov utrujenih rok redno, ko le najde nekaj ur časa, prebira plastične zamaške. Ne le da izločajo dele plastike, ki ne sodijo med zamaške in jih zato ne morejo prodati; zadnja dva meseca in pol so si življenje bistveno bolj otežili: zamaške so začeli ločevati po barvah! Zakaj neki, se človek vpraša. Jih morda tako dražje prodajo in s tem iztržijo konkretnejšo pomoč za ljudi, ki so v stiski? Da in ne. Dražje jih zato ne prodajo, res pa računajo na izdatnejšo pomoč. Ljudje, ki jim dobrodelnost ni tuja, so staknili glave in prišli do nenavadne ideje – s pokrovčki bodo sestavili velik mozaik, ob tem naredili odmeven dogodek, predvsem pa upali, da se najde junak, ki bo pripravljen takšen mozaik za konkreten denar odkupiti. "Pomagali bi radi trem družinam, zato res upamo, da se bo na dogodku zbralo čim več denarja," pričakuje Špela Kotar iz podjetja Interseroh, ki skupaj z društvom Never give up sodeluje pri tem projektu. "Konkretno, pomagali bi radi posameznikom, za katere se že nekaj časa zbirajo pokrovčki. Dušan iz Novega mesta potrebuje prilagojen avto, enako velja za malo Mašo iz Slovenj Gradca in Lovra iz Brežic. Invalidnega otroka ne moreš v nedogled tiščati v neprilagojen avto, del denarja, namenjenega Maši, pa bodo porabili še za njene terapije," je pojasnila Blanka Pratnemer, ki je v humanitarnem društvu zadolžena za zbiranje pomoči z zamaški. Botra "zamaškarjev" Mogoče ne prav ime, priimek pa vas je zagotovo spomnil na eno prvih in obenem največjih akcij zbiranja zamaškov pri nas. Tako je! Blanka je mama mladega Anžeta, za katerega je cela Slovenija zbirala zamaške. (Mimogrede, Anže trenutno okreva po plastični operaciji. Na brazgotino, ki je ostala po prvi operaciji, posebne proteze ni mogel nadeti, zato bo denar, zbran od zamaškov, šele zdaj porabil za nakup posebne proteze.) Pravzaprav je botra zamaškarskih akcij. "Takrat sva bila z možem res v stiski. Želela sva mu pomagati, da bi dobil protezo, ki bi mu omogočila čim bolj normalno življenje, a sva bila oba 'zapufana'. Pa mi je kolegica v vrtcu predlagala, zakaj ne bi denar zbirala tako. Nekateri so me postrani gledali, češ, ali mislim zanj zbirati smeti. Pa sem vseeno poskusila. V službi so mi pomagali napisati dopis na vse ekovrtce in -šole, tako se je pravzaprav začela pot v svet plastičnih pokrovčkov. Potem so se stvari začele izredno hitro odvijati. Ljudje ob Anžetovi zgodbi niso ostali hladnokrvni. Začeli so razmišljati, da se to lahko zgodi praktično vsakemu." Zamašek za mozaik sreče Z na videz ničvrednimi pokrovčki – en tehta le dva grama, za 300 evrov pa jih moraš zbrati celo tono – ljudje za Anžeta niso zbrali zgolj tone zamaškov, temveč kar 120 ton. Anžetova zgodba o uspehu je bila gonilo za naslednje akcije. Zgodba slepe deklice Mie iz Radeč pa je na sceno pripeljala še eno zavedno zamaškarico, Aljoško Zavrašek. Ta je k sodelovanju pritegnila lokalne skupnosti, ki so se organizirale v različne skupine in redno prebirale zamaške. To počno še danes; letno preberejo 150 ton zamaškov. Nesebično se je klicu na pomoč odzval tudi Matej Markovič, uslužbenec Slovenske vojske, in prostovoljcem pomagal pri prevozu zamaškov na zbirna mesta. Ko se na kupu znajdejo ljudje odprtih src, se začnejo dogajati tudi čudeži. "Doslej smo z zamaški pomagali osmim ljudem. Tudi zdaj po vsej državi potekajo akcije za osem ljudi, kar pomeni, da se količina zamaškov in s tem zbrana pomoč porazdelita na več ljudi. A vendar ne poberemo več kot tretjine pokrovčkov. Čeprav se trudimo, da spodbujamo ljudi, se vsak ne zaveda, kaj lahko zgolj z zamaškom prida v mozaik sreče za nekoga." Zamaške ločujejo že od marca Tega se zelo dobro zavedajo upokojenke, zbrane okoli Hrastničanke Joži Umek. "Sem prihajamo ob ponedeljkih, sredah in petkih. Po večini smo penzionistke, stalna skupina šteje kakih 14 ljudi, nekaj pa jih pride tudi na novo, a takšni po navadi hitro obupajo. Mi smo stara garda, ki smo zbirali že za Mio. Pred to akcijo smo zamaške le ločevali, kar je šlo v primerjavi z delom, ki ga opravljamo zdaj, izredno hitro. V enem popoldnevu smo jih prebrale tono. Zdaj za tono potrebujemo skoraj mesec. Vsak pokrovček moraš prijeti v roko! Ker oči niso več tako dobre, kot so bile, pa tudi svetloba v tem domu ni ravno najboljša, gre res zelo počasi." Volja jim, kljub mukotrpni dolgotrajnosti barvnega ločevanja pokrovčkov, ni pošla. "Naša nagrada so zadovoljni obrazi ljudi, ki jim s tem pomagamo. Nezanemarljiv je občutek, da vendarle še nismo čisto za staro šaro. Res vedno za vse ni časa, saj smo tudi prostovoljke pri projektu Starejši za starejše, pa še doma je kdaj treba kaj premakniti. Ampak z dobro voljo se vse da. Navsezadnje, nekaj pa je le padlo od nas!" Če padajo koli z neba, ko bo Joži v soboto na parkirišču pred ljubljanskim BTC čakala, kaj bo nastalo iz prebranih zamaškov. "Pa za božjo voljo, naj se nekdo 'vrže ven' in nameni denar tistim, ki ga res potrebujejo! Tako bo naše delo dobilo smisel," še upa Joži. |


























