ADRANJE NA VALOVIH PONAREJENE ZGODOVINE, MEDIJSKIH MANIPULACIJ, PODMEN IN ILUZIJ O MEDNARODNIH POLITIČNI POMEMBNOSTI
Država v kateri se celo vojska izrablja za ozke ideološke namene dveh uzurpatorskih političnih elit slovenske politične scene, ne more biti ekonomsko in družbeno uspešna. Politična ideološka skupina, ki je nastala med letom 1941-45 si jo podreja za svoje javne proslave (orgije) ob praznovanju svojih namišljenih zgodovinsko pomembnih obletnic, druga nastala okrog leta 1990 pa svojim. Zmeda okrog tega ali se letos praznuje 22. obletnica ustanovitve slovenske vojske ali 21-ta dokazuje resničnost, da so ti po njihovem zgodovinsko pomembni mejniki zares navidezni in spadajo v obojih svet domišljije.
Ob tem navideznem prazniku slovenske vojske so akterji sprožili še eno od mnogih manipulacij s slovensko in mednarodno javnostjo. Naenkrat so razglasili, da so se na ta dan začeli tudi demokratični procesi v Sloveniji. Vse po vzoru revolucionarjev iz leta 1945. Ravno ta vzorec manipulacije s slovensko vojsko in praznovanji navideznih variabilnih „zgodovinskih“ mejnikov obeh političnih grupacij, titoistov in hibridov, kaže na to, da so tudi elitneži hibridov izšli iz istih političnih vzgojnih in izobraževalnih institucij kot titoisti. Oboji slavijo po istem kopitu in si prisvajajo neobstoječe zasluge. Tudi ti kot titoisti iz leta 1941 sebi pripisujejo neke zasluge s katerimi nimajo nič skupnega, to pa je demokratizacija slovenije.
Slovenija še danes po 21-ih letih svoje samostojnosti ni demokratična in nasploh urejena država. Za to pa, da bo Slovenija morda za 100 let postala demokratična država pa si ti ljudje ne morejo vnaprej pripisati zaslug za to. To bo že pomenil naravni proces, ki se odvija v državi v družbi kar se tiče nje demokratizacije in spremebe veljavnega političnega sistema. V sloveniji ves ta čas poteka demokratizacija v skladu s partijskim demokratičnim centralizmom. To pa pomeni politično pravoverni živijo v raju drugi pa v revščini, so zatirani in porinjeni na rob družbe.
Da bi bil absurd še večji kar se tiče te medsebojne podobnosti med obema političnima ideološkima grupacijama je, da po vzoru titoistične grupacije, ko so njihovi zgodovinarji in biografi pisali njim hvalospeve, zgodovino in osebne ter kolektivne zasluge zdaj to za hibride dela njihova biografinja Rosvita Pesek. Vsaka njena naslednja publikacija ali knjiga je debelejša. V njih pa poje hvalospeve hibridom, da bodo tako naslednje generacije, tako kot naša, živele spet z zlagano zgodovino s prirejenimi časovnimi mejniki in osebnimi zaslugami. Te generacije bodo spet mislile, da so ti ljudje naredili nekaj koristnega za njih in bodo verjeli, da brez teh ljudi njih sploh nebi bilo, da so za sedanjo politično in družbeno krizo krivi drugi.
Dejanska resnica je drugačna prav nasprotna. Po letu 1990 se je v Sloveniji nadaljeval isti politični in ekonomski sistem, korupcija, tatvine, kriminalna dejavnost s strani državnih funkcionarjev in rdečih direktorjev podjetij ob pomoči politične elite, kot pred letom 1990. „Kradli“ so enako kot prej in uspel je lahko le tisti kateri je podpiral eno od obeh nastalih političnih grupacij po letu 1990. Zaradi teh dveh enojajčnih bipolarnih ideoloških političnih opcij v Sloveniji ne more priti do izraza dejanska pomladna politična opcija katera bi prinesla politične, ekonomske in družbene spremebe v državi.
V obeh političnih grupacijah se šopirijo tajkuni in uslužbenci, zunanji sodelavci, viri in preverjeni kadri UDBE kot zaslužni vodilni ideologi in funkcionarji državnega pomena. Zaskrbljujoče je, da oboji vzgajajo v svojih partijskih vzgojnih ustanovah sebi lojalen in ideološko nespremenjen mladi rod svojih naslednikov, kateri bodo kot taki v vlogi politikov in funkcionarjev nadaljevali z razpečevanjem ponarejenega izročila o dejanskih zaslugah njihovih vzgojiteljev in učiteljev za Slovenijo in slovenski narod. Zaradi te vzgoje mladih kadrov po obličju starejših se v Sloveniji s prihodom mladih ljudi na politično prizorišče nič ne spremeni. Potrebno je pri tem pripomniti, da tudi v zahodnih demokratičnih državah vzgajajo svoje bodoče kadre vendar jim privzgajajo tudi pozitivne človeške vrednote in strokovne kvalitete.
Mimogrede, UDBA kot organizacija ni kriminalna, če nebi bili njihovi uslužbenci, zunanji sodelavci, preverjeni kadri in stalni viri, kriminalci. Temelj bančništva je, da se od virov živi. Tako je tudi UDBA živela od stalnih virov, zato je nehigienično, da se sedaj ljudje ki imajo tovrstne dosjeje izgovarjajo, da tega niso vedeli. Zato je ta odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da je UDBA kriminalna združba resnična istopasno pa zavajajoča, dvolična in ščiti kriminalce ki so to združbo naredili za kriminalno.
Nikjer na svetu v demokratični in pravni državi se ne zgodi, da bi člani kriminalne združbe ne bili postavljeni pred sodišče in bi ne bili obsojeni za svoja dejanja. Po odsluženi kazni pa bi delali tisto kar znajo za kar so se izobrazili in bi bili opazovani kot vsak kriminalec. Nikjer na svetu ni dovoljeno, da bi člani kriminalne združbe, to pa so kriminalci, opravljali uradniška, funkcionarska, sodniška, poslanska, ministrska dela in naloge. V Sloveniji pa je že 22 let samoumevno, da uslužbenci, zunanji sodelavci, preverjeni kadri in stalni viri informacij UDBE nemoteno še naprej opravljajo politične, vohljaške, gospodarske, pravosodne službe. Izgovarjajo se in se bahajo s to svojo kriminalno preteklostjo, da so v preteklosti debelo kršili državljanom človekove pravice, češ takrat smo živeli v takšni državi kjer je bilo sodelovanje v kriminalni združbi UDBA dovoljeno in častno delo. Takšni izgovori teh ljudi kažejo na to, da ti nimajo nobenih človeških etičnih in moralnih vrednot.
Nikjer na svetu, razen v diktaturah, ni možno da bi se človek, kateri je državo kakorkoli in v kakršnikoli vlogi zadolžil za 10 milijard EUR lahko pojavljal v javnosti in bi se povrhu tega še potegoval za funkcijo predsednika stranke in predsednika države. V Sloveniji je na desettisoče ljudi s še večjimi sposobnostmi od njega, da bi lahko vodili uspešneje od njega stranko in državo.
S tem, ko Pahor ne priznava svojih napak predvsem pa svoje nesposobnosti kaže, da nima pozitivnih človeških vrednot in ne obvlada niti abecede zahodnoevropske demokracije. Obnaša se v skladu s partijsko demokratičnim centralizmom ko je partijski funkcionar moral imeti politično funkcijo od rojstva do smrti in to vedno višjega ranga. Če v zahodni demokratični državi politik izgubi volitve ga ni več v politiki in odide delat kaj drugega.
Pahor in večina njih kateri se podajo v politiko v Sloveniji ne znajo nič kaj drugega pametnega in koristnega delati. V Slovenski politiki pa je dovoljeno in zaželjeno laganje, manipuliranje, sprenevedanje, te obrti pa so ti ljudje vešči. Ravno zaradi tega je v Sloveniji takšen zaključen kadrovski politični sistem, da potem ta človek ko enkrat stopi v politiko tu ostane do konca svojih dni ne glede na to če je uspešen ali ne, če dela korist ali škodo.
Ta Pahorjeva kameleonska politična retorika, ki jo zadnje tedne izvaja, služi v prvi vrsti temu, da bi dobil funkcijo doma ali v institucijah EU. To vse skupaj je igra, da titoisti čimveč svojih kadrov spravijo v Bruselj, da bodo tam še bolj uspešno lagali in zakrivali zločine, kriminal in krivice, ki jih v Sloveniji počne njihov režim nad drugorazrednimi politično nepravovernimi državljani. Pahor je za to primerna osebnost, ker je prilagodljiv, nesramno vsiljiv, prepotenten in narcisoiden človek. To so njegove edine sposobnosti in tako ga je izobraževala in vzgajala partija.
Pred dnevi sem poslušal nastop Franceta Arharja medijsko razvpitega starosto slovenskega bančništva v oddaji Odmevi. Taisti Arhar, kateri je ves ta poosamosvojitveni čas deloval v vrhu slovenskega bančništva, je direktno ali indirektno podpisan pod vse te slabe naložbe slov enskih bank, se zdaj dela neumnega in naenkrat ne ve kaj pomeni „tajkun“, kdo so tajkuni.
V slogu negativne politične kadrovske selekcije bo za svoje neuspehe v preteklosti na podrućju bančništva v Sloveniji za nagrado postal vodja združenja slovenskega bančništva, slovenskih bank. Človek nima toliko človeških moralnih in etičnih vrednot, da bi spakiral kovčke in bi se spravil v penzijo in nebi v slogu Stanovnika in Kučana ki politično zastrupljata slovenski prostor z preteklostjo,, zastrupljal slovenskega bančništva s svojo neefektivno in neuspešno ideologijo iz preteklosti.
Takšni neuki politično „strokovni“ kadri potem rabijo celo stotnijo zunanjih svetovalcev, kar pa kaže na to, da so v Sloveniji sposobni, zares izobraženi kadri zunaj moči odločanja in vodenja države in njenih institucij, na robu družbene lestvice. Zaposleni pa so samo lojalisti režima, sorodniki in prijatelji elitnežev iz obeh polov politične elite.
Da v Sloveniji večinoma opravlja politične in druge visoke funkcije sama intelektualna balast, kažejo tudi z njihove strani na plečih državne blagajne najeti zunanji svetovalci. Kot že rečeno to kaže na to, da so zunaj državne uprave in obstoječih političnih partij skoraj vsi zares izobraženi in strokovno usposobljeni ljudje. Tudi tisti notranji zaposleni uradniki in „strokovni“ sodelavci teh so tam le zaradi prijateljskih vezi, da imajo dobro plačo. To zunanje svetovanje pa ubija Slovenijo in njen razvoj. Znano je, da lahko svoje zamisli izpelje le tisti posameznik, kateri ima ideje. Zato tudi to zunanje svetovanje temu intelektualnemu balastu uradno zaposlenemu v državni upravi in politiki mnogo ne koristi saj ti strokovnih nasvetov in prijemov enostavno ne razumejo in jih ne znajo uporabiti pri svojem delu.
Kljub dokazanemu dejstvu, da niso sposobni in da so eden od glavnih krivcev za sedanje stanje v državi za njen bankrot, nočejo zapustiti svojih uradniških, političnih in drugih funkcij, čeprav izpolnjujejo pogoje za svojo upokojitev. Demagoško domačo in tujo javnost prepričujejo, da bi Slovenija zaradi njihovega odhoda propadla. Resnica pa je prav nasprotna, morajo oditi že iz preprostega razloga, da ne bodo mlade zaposlene ljudi zastrupljali s svojim modelom dela, to pa je maščevanje in povzročanje krivic državljanom kateri se zoperstavljajo obstoječemu političnemu režimu in njihovi uradniški in funkcionarski samovolji.
Vsi vemo, da se je v preteklosti v državni upravi zaposlovalo na temelju negativne kadrovske selekcije po političnih in prijateljskih linijah. Med zaposlitvijo so si ti ljudje pridobivali diplome po tekočem traku na razne načine. Kot se kaže na aktualnih razvpitih primerih večinoma na nelegalen način, po prijateljskih vezah. To pridobivanje diplom po tekočem traku je bilo namensko, da je politični režim domači, predvsem pa tuji javnosti dokazoval, da so slovenski politiki, uradniki in funkcionarji nadpovprečno izobraženi. Ta argument „hiper“ izobraženosti sedaj uporabljajo tudi njihovi sindikati v borbi za znižanje plač zaposleni v državni upravi. Njihovo delo in upravljanje z državo pa jasno kaže na dejstvo, da je ta njihova izobraženost samo na papirju.
Sedaj vladajoča koalicija hibridov pravi, da bo zaradi policistov bankrotirala država. To je naslednja zahrbtna manipulacija te dvokomponentne uzurpatorske politične elite katera si je leta 1990 prisilno in samovoljno vpisala lastnino na slovenskem političnem prostoru. Država je že zdavnaj bankrotirala zaradi 22 let trajajočih političnih, ekonomskih in pravnih manipulacij te uzurpatorske politične elite z domačo in mednarodno javnostjo.
V namen manipulacije z Slovenskim narodom zdaj obe politični eliti na veliko trobita, da je Nemčija že pred desetimi leti začela izvajati sistemske reforme, zato ji je zdaj lažje in ni padla v gospodarsko recesijo. Ti ljudje mislijo, da je slovenski narod v celoti čez les in nas bodo še naprej zavajali in nas prepričali, da naj lovimo tatu. Tega seveda ne bomo počeli, saj sta obe uzurpatorski politični opciji izmenjajoče se bili v tem času na oblasti in sta tako imeli priložnost izpeljati vse potrebne politične in ekonomske sistemeke spremembe v državi. Namesto tega so oboji v tem času ustvarjali tajkune in množili število državnih uradnikov in funkcionarjev ter na ta način držali nezaposlenost na neki znosni meji.
Tako kot policisti ne morejo biti problem za bankrot države, tudi pokojnine ne morejo biti problem v državi, čeprav politična elita trdi, da so problem. Eden od glavnih pogajalcev sedanje vlade, minister Vizjak trdi, da če se državni funkcionarji odpovedo celotne plače to države ne bo rešilo. Seveda je ne bo rešilo, saj bi isti politiki in funkcionarji še naprej delali iste napake in bi država še naprej lezla v brezno. Vizjak ima prav in mislim, da je na to ciljal, da morajo oditi kar je edina poteza katera bi koristila Sloveniji. Namreč največji problem te države je sedanja uzurpatorska, manipulantska, dvolična politična elita katera s svojimi odločitvami in vodenjem ščiti politični in ekonomski kriminal v njej.
Glede na to, kako slovenska politična elita in njej podrejene institucije države opravljajo svoje delo lahko človek zaključi, da si oboji gradijo mednarodni ugled na temelju raznih konstruiranih sodnih in upravnih procesov doma ter pregonu mednarodnega mamilarskega in drugačnega kriminala. Tako dokazujejo mednarodni javnosti, da so aktivni in uspešni. V državi pa se kriminalci kateri uničujejo državo, prosto gibljejo in jim je celo dovoljeno, da kot člani institucij države odločajo o njeni bodočnosti in blaginji-revščini slovenskega naroda.
V tem trenutku slovenski policisti in kriminalisti preganjajo mednarodno mamilarsko in orožarsko prekupčevalsko združbo. V državi pa kljub temu, da so znaki in posledice raznovrstnega političnega in ekonomskega kriminala v nebo vpijoče se ne zganejo. Morda včasih ko se tega zla več ne morejo izogniti in bi odpeljali mimo izpeljejo kakšno akcijo katere epilogi so navadno zastaranost ali oprostilna sodba. Tako domači kriminalci, posebej tisti kateri imajo zaslombo pri eni od obeh političnih elit že ves ta čas celih 22 let nemoteno in svobodno opravljajo svoje delo, sposobni, relativno pošteni in delavni državljani pa hiramo v revščini. V tej mednarodni mamilarski akciji gre za kriminal vrednosti pol milijona EUR, domači tajkuni pa so državno blagajno in drugače ogoljufali in si na takšen način pridobili za milijardne zneske premoženja.
Torej slovenski policisti in kriminalisti stopajo po poti politične elite. Jasno je, da politični in institucionalni eliti pregon domačega kriminala nebi prinesla velike nedijsko razvpite osebne in institucionalne mednarodne uspešnosti. To so nezaslišane in nedopustne manipulacije mednarodnih razsežnosti. To je model dela izpred leta 1990, ko se je titoizem navzven na razne načine prikazoval kot demokratičen, uspešen in ljudem prijazen politični sistem. Začetek tovrstnih manipulacij z mednarodno javnostjo pa sega v leto 1945 v povezavi z vojnimi begunci stacioniranimi na avstrijskem Koroškem, ko so se prikazali kot človekoljubi in pravoljubi. Zahodni vojaški zmagovalni koaliciji so v podobnem manipulativnem slogu zmetali pesek v oči in so jim ti verjeli na besedo ter te pobegle ljudi vrnili. Titoisti pa so jih namesto tega, da bi ugotovili kateri je zagrešil zločim in tem sodili, so jih s tovornjaki vozili na morišča kjer so jih metaliu v brezna in rudniške rove.
Kljub tem znanim dogajanjem v državi pa sedanja vladajoča koalicija hibridov katera si pripisuje pomladnost rešuje probleme v državi kateri bodo rešljivi šele tedaj, ko se bo udejanil drugi del programa slovenske pomladi to pa je sprememba političnega sistema. Temu mora slediti sprememba pravnega sistema in kadrovska prevetritev državne uradniške in funkcionarske elite ne glede na njihovo starost. Namesto tega zdaj spreminjajo Ustavo republike Slovenije po tekočem traku kar je nesmiselno ko pa je pravni red še tisti veljaven v diktaturi titoizma izpred leta 1990.
Vodilni politiki Evropske Unije vse to dogajanje v Sloveniji akceptirajo in se ne zganejo. V tej svoji nezainteresiranosti za stanje v državi gredo tako daleč, da se pogovarjajo z Pahorjem in drugimi, ki so krivi za nastalo stanje v Sloveniji o zaposlitvi v institucijah EU. Samo upamo lahko, da EU ne bo začela funkcionirati po vzoru Titove Jugoslavije in bi to združbo držav začeli voditi nesposobni, odstopljeni ali odpoklicani nacionalni politiki. Tako bi Bruselj postal odlagališče nesposobnih nacionalnih politikov kot je to nekoč bil Beograd.