Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Igor Napast

Slika je simbolična.

Ker lani spomladi sprejeti zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ni zmanjšal težav s plačilno nedisciplino, so na finančnem ministrstvu pripravili nekaj sprememb. Med drugim predlagajo uvedbo izvršnice - abstraktnega vrednostnega papirja, s katerim se dolžnik zaveže plačati določen znesek. Tako naj bi pospešili poplačilo dolgov.

Izvršnica je listina, ki vsebuje v evrih navedeno nepogojno denarno obveznost dolžnika, piše v predlogu novele zakona, objavljenega na spletnih straneh ministrstva za finance. Z njo daje podpisnik nepreklicno pooblastilo banki, da izplača sredstva z dolžnikovega računa, hkrati pa imetniku izvršnice omogoča, da se poplača iz sredstev na kateremkoli računu dolžnika pri katerikoli banki.

Bistvo izvršnice je, da omogoča poplačilo brez sodnega nadzora upravičenosti. Tako se sledi načelu "najprej plačaj in se nato pravdaj", pojasnjujejo na finančnem ministrstvu ter dodajajo, da želijo s tem zmanjšati plačilno nedisciplino in zaščititi dolžnike. Predlog novele zakona bo do 17. junija v javni obravnavi.

Podobno vlogo kot izvršnica ima sicer tudi menica, a med obema obstaja pomembna razlika. Medtem ko banka menice ni dolžna zadržati in jo plačati, ko sredstva prispejo na dolžnikov račun, pa z namenom zaščite upnika to dolžnost vpeljuje izvršnica.

A da bo dolžnik vseeno užival primerno raven varnosti in zaščite pred zlorabami izvršnice, je v predlog novele zakona vgrajena določba, po kateri izvršnica nima pravnih učinkov, če ni vpisana v register pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Ko bo plačana, se bo iz registra izbrisala.

Med ostalimi predlaganimi novostmi so še odprava dosedanje ureditve, po kateri so plačilni roki nad 120 dni prepovedani, na novo pa se določa najmanjši znesek, ki mora biti vpisan v obvezni večstranski pobot, in sicer v višini 250 evrov. Povezanim družbam se v pobot ne bo treba prijavljati, saj gre za obveznosti, ki ne ogrožajo plačilne discipline.

sta

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.