Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Na lastni koži sem se prepričal, da je govorjenje o pomanjkanju dobrih kadrov le mlatenje prazne slame. Na lastni koži sem se prepričal, da slovenskemu gospodarstvu še ne gre slabo. In na lastni koži sem se prepričal, da so vehementne besede politikov o pomenu razvoja, znanja, ciljev informacijske družbe le milni mehurček, kot so verjetno tudi druge stvari v njihovih političnih programih, ki jih dan za dnem promovirajo po medijih. Milne mehurčke, namreč.

Prejšnji teden sem bil med tekmovalci Hackatona. Nisem samo posedal naokoli in klepetal z udeleženci in organizatorji. Tekmoval sem, ker sem želel preizkusiti svoje znanje, svojo organiziranost, zanimalo me je, kaj doživljajo tekmovalci, po tihem pa sem pričakoval vse to, kar sem napisal v uvodu.

Pričakoval sem, da se bo trlo kadrovnikov iz informacijsko intenzivnih panog. Nikogar ni bilo. Kje so vse tiste firme, ki jočejo, da ne najdejo dobrih programerjev? Prejšnji teden je bil na enem mestu zbran jagodni izbor hitrih, iznajdljivih in učinkovitih (brez teh lastnosti se ni bilo mogoče prijaviti na tekmovanje), pa ni nihče dobil ponudbe za službo.

Zakaj podjetja ne pošljejo svojih ekip na tovrstna tekmovanja in tako preverijo, kakšne informatike imajo?! Verjemite mi, da ni malo podjetij, kjer informatiki zavirajo razvoj. Svet je to že davno spoznal, zato imajo velike korporacije že vrsto let pravilo "up or out". Po štirih letih mora vsakdo menjati pozicijo v podjetju, ali pa lahko gre.

Najpomembnejša stvar pa se mi zdi omalovažujoč odnos šolnikov in politike do znanja. Kje so mentorji računalniških krožkov, da bi na tekmovanje pripeljali dijake? Kje so profesorji, da bi spodbujali študente? Kje so politiki, ki so s svojo neprisotnostjo dokazali, da jim vsebina izrečenih besed nič ne pomeni? Twittanje ministra Turka nas ne bo rešilo. In še, Brežice niso ne Ljubljana, ne Maribor, ne Portorož. Brežice so idealen nevtralen teren ...

Moje razmišljanje je seveda napisano v afektu, ker sem razočaran nad slovenskim gospodarstvom in politiko, hkrati pa navdušen nad potencialom, ki ga imamo. Zato tisto peščico, ki ste prebrali ta komentar do konca, prosim, da vse, ki ste jih prepoznali v gornjih vrsticah, najprej oklofutate, da se bodo predramili iz zimskega spanja, nato pa jih v začetku oktobra lastnoročno pripeljete na Hackaton 3.

Zvone Štor

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.