Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Evrovizija.com

Za praznično vzdušje še posebej skrbijo trije pompozni nebotičniki, ki se v obliki plamenov dvigajo nad mestom. Prekriti so z Led lučkami in v mraku prikazujejo animacije ognja, plapolajoče azerbajdžanske zastave in moškega, ki teče z njo.

Še tisto nekaj malega, kar sem mislil, da vem o Azerbajdžanu, se je v roku petnajstih minut po prihodu v Baku sesulo v prah. Če smo nekateri konec lanskega maja, ko so Azerbajdžanci na Eurosongu ponosno vihteli svoje velike zastave ob proslavljanju zmage, skrivaj malce zavijali z očmi, češ, kaj se Eurosong njih sploh tiče, se danes počutimo izključno neumno in kratkovidno. Misel, da se ta, za Evropejce še vedno nekoliko eksotično zveneča država Eurosonga loteva samo zato, da bi pritegnila tuje investitorje, je bila zgrešena. Želeli so si ga, in to bolj, kot si ga verjetno želi večina ostalih sodelujočih držav. Za deželo ognja se je z zmago dua Ell/Nikki lani pričela pravljica in prekipevajoči od navdušenja jo te dni velikodušno delijo z vsemi, ki imamo privilegij te za Baku prelomne dneve spremljati čisto od blizu.

Na letalu iz Prage proti Azerbajdžanu nas je v soboto sedelo manj kot trideset. Na sedežih so nas pričakale lične in z informacijami bogate brošure o izboru Pesmi Evrovizije. Azerbajdžanska letalska družba se očitno zaveda, da utegnejo potniki v njihovo domovino potovati z manjšimi zadržki, ki so predvsem posledica nepoučenosti, zato je pripravila mehek prehod. Med predvajanjem serije Prijatelji in nežnim Schumannovim Sanjarjenjem, ki je odmeval iz slušalk, si je vse do kosila bilo težko ustvariti občutek, da zapuščaš Evropo in tako pogosto pretirano opevani Zahod. Nato stevardesa ponudi tri različne obroke, med njimi riž z žafranom, rozinami in piščancem, nekaj različnih sirov, črne olive, košček baklave, ki bi ga lahko ponujali tudi v restavraciji in kozarec odličnega chardonnaya. Pretiravanje se je torej začelo že v zraku. Po pristanku na letališču, ob katerem sicer po izjemno zapletenih, že skoraj futurističnih načrtih, gradijo novega, bleščeče belega, nas je poleg kopice resnih policistov pričakala tudi dobro razpoložena garda mladih informatorjev v rdečih majicah z evrovizijskim logotipom. Odgovorili so na vsako naše vprašanje, se nam pomagali prebiti skozi sila poenostavljen postopek pridobivanja vize, ter celo odnesli naše kovčke do parkirišča, kjer delegacije in novinarje čakajo posebni evrovizijski taksiji. Sledi slabih dvajset minut vožnje po najbolj kaotičnih in prenatrpanih cestah, kar si jih človek lahko predstavlja. Potem pa... Baku. Razžarjen od neona, LED lučk, pompoznih stavb in prekipevajočega entuziazma. Nad Eurosongom, nad svetom, ki bo v naslednjih dneh zrl in drl vanj in nad priložnostjo, deliti ogenj in strast, ki ga ta biser ob obali mastnega in kalnega Kaspijskega jezera že dolgo nosi v sebi. Na vsakem koraku diši po nafti, ponosu in pričakovanju.

Zastave so na vsakem vogalu, še posebej ob slavni mestni promenadi, kjer so celo sredi noči tre sprehajalcev. Z nje se odpira pogled na najnovejšo mestno pridobitev – Kristalno dvorano. Ko v temi zažari v tisočih barvah, zakrije živahno gradbišče okoli nje. Čeprav v njej v teh dneh že potekajo prve vaje nastopajočih se gradbena dela na tem območju še kar vrstijo. Zasnovali so jo tako, da daje vtis, kot da je sestavljena iz orjaških diamantov, ki tvorijo ogrlico, v mraku pa zažarijo kot diamantna krona. V njej je prostora za 25.000 gledalcev, a jih bo zaradi kapacitet odra nekaj manj. Okoli dvorane intenzivno urejajo prostrani park iglavcev in žičnatih svetlobnih skulptur. Čeprav je v Bakuju te dni okoli trideset stopinj, na vsakih dvajset metrov videvamo uniformirane policiste, varnostnike in specialce.

Cvet je Kristalni dvorani danes dopoldne utrgala Črna gora. Rambo amadeus je svojo vajo opravil z nekaj tehničnimi in organizacijskimi, med pričujočimi pa s skladbo Euro Neuro, roko na srce, požel bolj medel odziv, sledila sta Islandca, pa lahkotno poplesavajoča Grkinja Elefterija in simpatična predstavnica Latvije, ki prepeva o tem, kako ima rada Eurosong. Kako primerno.

Slovenska predstavnica Eva Boto ima svojo prvo vajo in tiskovno konferenco napovedano za sredo. Ali bo na njej razkrila svojo evrovizijsko opravo, pa se pustimo presenetiti.

Živahno dogajanje iz Bakuja boste v Večeru (od torka naprej) in na Vecer.com lahko vse do finalne prireditve spremljali vsak dan.

Eurovision.tv

Eurovision.tv

Eurovision.tv

Eurovision.tv

Eurovision.tv

Islandska vaja

Eurovision.tv

Islandec Jonsi je leta 2004 na Eurosongu že nastopil. tokrat pa ima žensko družbo.

Denis Živčec, BAKU (od našega poročevalca)

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.