Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Igor Napast

Kako izboljšati kulturo bivanja, je vprašanje, na katero bo prihodnji teden v Mariboru poskušalo najti vsaj kak odgovor trideset vrhunskih intelektualcev z vsega sveta. Za tiste, ki se ob besedi intelektualec namrdnejo, morda ne bo odveč podatek, da to trideseterico, ki pride v torek na konferenco Out of the Box, zaokroža tudi troje nobelovcev: poleg dalajlame še Muhammad Yunus, tisti znameniti ekonomist, ki je zaradi svojega uspešnega boja z revščino v Indiji dobil Nobelovo nagrado ne morda za ekonomijo, ampak za mir. Tretji, francoski kemik JeanMarie Lehn, je dobil Nobelovo nagrado za svoje dosežke pri supramolekularni kemiji.

S pametnim se hitro zmeniš

Dalajlama, ki pride v Slovenijo že tretjič, je tako ali tako posebna zgodba. Pred dvema letoma je množico v dvorani Tabor fasciniral s svojimi preprostimi besedami o miru in dobroti. Ko sem dr. Marka Samca, neutrudnega šefa seminarjev Out of the Box in člana organizacijskega odbora konference Out of the Box, vprašala, kaj dela dalajlama med vrhunskimi strokovnjaki, mi je s širokim nasmehom razložil, da je prav to finta te konference: da se tako različni ljudje srečajo in izmenjajo svoje poglede o problemih našega časa. In če kdo, potem je dalajlama s svojim stilom življenja in mišljenja nedvomno "out of the box". Iskro lahko prižge, je rekel Samec, tisto iskro, ki je ugasnila zaradi hitrega in vse bolj norega tempa življenja, v katerem sploh ne razmišljamo o tem, o čemer on razmišlja.

Čeprav so ga Mariborčani že videli in slišali, je zanimanje za njegovo predavanje veliko. Karte, tokrat jih je bilo na voljo 800, so pošle v treh dneh. To seveda pomeni, da bo v sredo dvorana v SNG Maribor, kjer bo potekalo posebno zasedanje, ki ga bo vodil rektor mariborske univerze dr. Danijel Rebolj, nabito polna. Glavni junak bo seveda dalajlama, pridružili se mu bodo še trije profesorji: Denis Noble iz Oxforda, Dirk Helbing iz Švice in Siegfried Grossman iz Marburga. Če bo vse po sreči, organizatorji načrtujejo tudi enourno panelno diskusijo, v kateri bo s svojimi vprašanji lahko sodelovala tudi publika. Dijaki II. gimnazije bodo lahko konferenco spremljali v živo preko spleta in s svojimi vprašanji sodelovali tudi v diskusiji, študente pa so povabili, da do petka oblikujejo svoja sporočila za dalajlamo in Yunusa.

O tem, kaj bo z dalajlamo storila vladajoča politika, nimamo podatkov. Leta 2002, ko je prvič obiskal Slovenijo, so ga sprejeli slovenski predsednik, premier, predsednik parlamenta in zunanji minister. Čeprav so ti sprejemi bili "neuradni", so naleteli na ostre kitajske odzive, ki segajo vse od neformalnih protestov do jeznih obiskov pisarne rektorja ljubljanske univerze, ki je dalajlamo povabil na obisk. Ko je ped dvema letoma obiskal Maribor, ga od vladajočih politikov ni sprejel nihče, sta se pa z njim srečala takratna opozicijska prvaka. Zdaj ko opravljata službi premiera in ministra, bo po besedah sociologa dr. Aleša Črniča zanimivo opazovati, kako bo slovenska oblast reagirala ob dalajlamovem tretjem obisku. V okviru tega obiska so se že v sredo začeli v Mariboru Dnevi tibetanske kulture, ki bodo trajali vse do 19. maja.

Ko sem dr. Marka Samca vprašala, ali je težko pripeljati nobelovce v Maribor, se je nasmehnil: "Je kar zapleteno." Ljudje takega formata, kot pridejo drugi teden v Maribor, dobijo na dan vsaj dvajset povabil na take in podobne konference. Po navadi jih niti ne preberejo. Brez mnogih osebnih stikov in izkušenj, ki so si jih pridobili v minulih dveh letih s seminarji Out of the Box, jim ne bi uspelo. Yunus, ki ga je Samec posebno vesel zato, ker je "znal pogledati ven iz škatle in rešiti konkreten problem", je denimo eden redkih, ki se je na povabilo takoj odzval, potem pa so z njim izgubili stik. Ko se je že zdelo, da z njegovim prihodom v Maribor ne bo nič, se je neka kolegica v Londonu naključno znašla na njegovem predavanju. In po predavanju sta se vse dogovorila. Ljudski pregovor, po katerem se s pametnim hitro zmeniš, očitno še zmeraj drži.

Glasba življenja

Čeprav je vsak od udeležencev konference, ki jo Samec uvršča med vrhunske znanstvene dogodke v Sloveniji, "če ne že v regiji", zgodba zase, po premisleku vendarle izpostavi nekaj imen, ki so mu najbolj pri srcu: poleg Yunusa, ki je s svojim ekonomskim znanjem s sistemom mikrokreditov začel odpravljati najhujšo revščino v Indiji, ga s svojim delom najbolj vznemirjata še italijanski biolog, psihoterapevt in filozof Piero Ferrucci ter fantastični finski arhitekt Juhani Pallasmaa. Posebno mesto na njegovi lestvici zavzema tudi oxfordski profesor Denis Noble, utemeljitelj sistemske biologije in kreator prvega virtualnega srca.

Da bi razumeli intelektualni domet, s katerim imamo tu opraviti, se velja ozreti na misel o znanosti, ki jo je formuliral pred dvema letoma v intervjuju za Delo: "Morda je znanost preveč tekmovala z religijami, da bi postala razlagalka resnice z veliko začetnico, kar ni bila nikoli njena naloga. V preteklih desetletjih smo pokazali preveč arogance, od laikov pa smo zahtevali, da morajo slepo zaupati naši znanstveni vsemogočnosti, čeprav smo se v resnici tudi sami nekritično priklanjali lastnim znanstvenim dogmam. Če hočemo povrniti zapravljeno zaupanje, se bomo morali znova naučiti zdrave ponižnosti. Take, kakršno so nekoč občutili našo predhodniki, ki so prisluhnili tistemu, čemur pravim glasba življenja."

Ampak to še ni vse. Samec je ponosen tudi na prihod evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Johna Dallia, še zlasti pa na naša dva inovatorja, na podjetnika Iva Boscarola in humanista Toma Križnarja. Sijaj Slovenije vidi v njiju in upa, da bosta z njim presijala tudi druge. Da bodo videli, kako Slovenija prisluškuje "glasbi življenja" in kaj prispeva h kulturi bivanja.

"Namen interdisciplinarnosti je ravno sinteza področij," razlaga Samec. "Naravoslovja, družboslovja, humanistike, umetnosti. Osnovni motiv in vodilo pri snovanju konference in koncepta Out of the Box na splošno sta bila združiti vsa področja, saj verjamemo, da smo v sožitju bolj učinkoviti pri iskanju odgovorov na kompleksne težave, ki pestijo svet. Več glav več ve, pravijo. In prav to bomo skušali na konferenci tudi udejanjiti, ko se bo v treh dneh zvrstilo skoraj 30 vabljenih predavateljev z vsega sveta, od znanstvenikov s področja naravoslovja in matematike do inženirjev in tehnologov, medicincev in psihologov, humanistov, altruistov in popotnikov, filozofov in sociologov, ekonomistov in podjetnikov, lingvistov in kulturologov, arhitektov ter politikov in duhovnih voditeljev."

Spoznavanje, ustvarjanje,

notranja svoboda

Če smo organizatorje prav razumeli, je smisel te konference ne samo v ozaveščanju ljudi, da je drugačen svet možen, marveč tudi v izmenjavi idej, kako bi kaj lahko naredili bolje. Kot nekakšno skupno potovanje k dobremu so si jo zamislili.

Projekt je oprt na prepričanje, da lahko samo z resnično svobodno izmenjavo misli odkrivamo usodne človekove probleme in njegove determinante. Saj vemo: že Buda je učil, da vsako razumevanje že pomeni spremembo v človeku, četudi je postopna in neopazna. Sokrat je verjel, da lahko le razmišljanje in pogovarjanje o iskrenosti in pravici pripomore k temu, da postanemo bolj pravični in iskreni. Iskren človek pa je ustvarjalen človek. Albert Einstein, ki je veliko bolj kakor znanje cenil imaginacijo, je ustvarjalnost povezoval s človekovo svobodo. Človeka, ki je notranje svoboden, človeka, ki se ravna po svoji vesti, je po njegovih besedah sicer mogoče uničiti, ni pa ga mogoče zasužnjiti ali iz njega narediti slepo orodje.

Spoznavanje, ustvarjanje, notranja svoboda so tudi za zdajšnjega mariborskega rektorja Danijela Rebolja, ki bi rad s promocijo idej "zunaj škatle" povrnil zbirokratizirani univerzitetni letargiji vsaj nekaj duhovnega leska, tisto, kar zaokroža smisel življenja. Če so se ljudje brez domišljije, brez radovednosti in brez prekoplotovskega pogleda po kakem čudnem spletu okoliščin znašli na univerzi, potem niso zgrešili samo svojega življenjskega smisla, ampak so se po Reboljevih besedah znašli tudi na napačnem kraju. Morda je tudi zaradi te izkušnje pred nedavnim v pogovoru za Večer posebno izpostavil vprašanje iskrenosti na univerzi. Če znanost ni iskrena, če učitelji nismo iskreni, je rekel Rebolj, potem ustvarjamo napačne vzorce v družbi.

Tudi zaradi takih vzorcev ne znamo več prisluhniti tistemu, čemur pravi Noble "glasba življenja". Zgodba o kulturi bivanja, ki jo bodo v okviru konference tkali modri ljudje z vsega sveta od torka naprej v Mariboru, je prosto po Rebolju del nove univerzitetne vizije, "da postanemo globalno prepoznavni ekosistem, v katerem bodo učitelji s študenti z radostjo ustvarjali".

Na poti k boljšemu življenju

Simptom česa so take zunajšolske reči, kot je Out of the Box? Ne samo stanja na univerzi, seminarji, s katerimi so začeli na univerzi pred dvema letoma pod Reboljevim okriljem širiti obzorja akademskega uma, so simptom stanja v družbi, odgovarja Marko Samec. Kar to stanje označuje, je svojevrsten fahidiotizem. "Nam se dogaja, da ne vemo niti tega, kaj počne kolega v sosednjem kabinetu," nekoliko karikira vsakdanje razmere. Vsak rešuje probleme samo v svojem kabinetu, vztraja v svojem polju vsakdanjega življenja in razmišljanja, v svojem enodimenzionalnem svetu, rešitev pa se skriva v drugi, tretji, morda celo četrti dimenziji. "Seminarji Out of the Box so namenjeni predstavitvi novih, drznih znanstvenih idej ne samo akademski, ampak tudi širši javnosti, " razlaga Samec. "Z bolj sproščeno formo predavanj, ki jo udejanjamo na seminarjih, prilagojeno tudi neakademski publiki, se skušamo dotakniti vsakega radovednega, vedoželjnega človeka. Seminarje prirejamo ob popoldanskih urah v neformalnem vzdušju, posnetke pa objavljamo tudi na spletu, tako da si jih lahko ogleda vsak, kadarkoli. Tako skušamo širiti obzorja, spodbujati raziskovalce, da svoje ideje predstavijo širši skupnosti, in skupnost povabiti k sokreiranju znanstvenih idej z osvetlitvijo idej z različnih zornih kotov, povezovanje področij, skupno ustvarjanje celostnega pogleda in sodelovanje. Če ob tem pripomoremo zaiskriti še kakšnega mladega Yunusa, bo naše poslanstvo doseženo v popolnosti."

Sprva se za te neobvezne reči na univerzi ni zmenilo dosti ljudi. Samec priznava, da je na začetku prihajalo kakih pet, deset ljudi. Tudi predavateljev ni bilo lahko dobiti; nekaterim se je zdelo malo zamalo, da bi izgubljali čas za take nepomembnosti. Ampak so vztrajali. Brez tiste radosti, o kateri je govoril Rebolj, ne bi zmogli, večkrat poudari. In tako so čez čas ti seminarji postali eden izmed najbolje obiskanih zunajštudijskih dogodkov. Ker so naleteli na pozitivne javne odzive, so se odločili, da bodo letos v okviru evropske prestolnice kulture pripravili tudi prvo konferenco Out of the Box. "Podobno kot na rednih seminarjih bodo tudi na konferenci vsa predavanja primerna za splošno izobraženo in zainteresirano publiko, nikakor ne bodo namenjena samo ekspertom z določenih področij. Prav tako bomo vsa predavanja posneli in kasneje objavili na spletu, tako da je možno diskusijo nadaljevati tudi po dogodku, ob koncu leta pa bomo izdali še knjigo s prispevki vseh konferenčnih govorcev."

Če se bo vse dobro izšlo, bi nekaj takega organizirali na vsaki dve leti. In kaj je cilj te konference? Da širimo obzorja, da povezujemo področja, da skupaj rešujemo skupne probleme, odgovarja Samec. "Na konferenci bomo identificirali ključne probleme in ovire, ki nas omejujejo na poti k boljšemu življenju. Iskali bomo inovativne poti, ki bi omogočile preseči kompleksne probleme, ki ovirajo našo civilizacijo pri razvoju. Eden izmed ciljev konference je tudi razviti sistem komunikacije z interdisciplinarnostjo široko razmišljujočih strokovnjakov, ki bodo delili svoje nove, sveže in nekonvencionalne ideje zunaj škatle."

Morda še to: čeprav je na dnevnem redu vrhunski razmislek o kulturi bivanja, med tistimi, ki krojijo naša vsakdanja življenja, politiki torej, niso zaznali kakega interesa za nobeno od številnih predavanj. To, da se politiki najbolj varno počutijo v svoji škatli, nam veliko pove o njihovi politiki. •

DRAGICA KORADE

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.