Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Boris Vugrinec

Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pred današnjo sejo ustavne komisije opozarja, da vnos fiskalnega pravila v ustavo ni potreben, saj nas k proračunski disciplini zavezuje že ratificirana pogodba o oblikovanju fiskalnega pakta. Nekdanja državna sekretarka Helena Kamnar pa meni, da bi vnos fiskalnega pravila kazal na nezaupanje v vlado in parlament.

Ude je kot član strokovne skupine za vnos fiskalnega pravila v ustavo v ločenem mnenju zapisal, da sprememba in dopolnitev 148. člena ustave ni potrebna, v sedaj pripravljeni obliki pa tudi ni sprejemljiva.

Ude pojasnjuje, da je vnos fiskalnega pravila v ustavo zahtevan z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, ki je že bila ratificirana v DZ, določbe, ki naj bi zagotovile spoštovanje in upoštevanje tega pravila v proračunih, pa so z ratificirano pogodbo že zavezujoče in trajne.

Ker je DZ že ratifciral pogodbo o fiskalnem paktu, v slovenskem pravnem sistemu pa velja načelo primata mednarodnega prava, to pomeni, da morajo biti zakoni v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ratifikacija pogodbe o fiskalnem pravilu pa je zavezujoča, pojasnjuje. Ob tem poudarja, da slovenska ustava že sedaj vsebuje vse ustavne podlage za uveljavitev fiskalnega pravila.

Prav tako Ude meni, da pripravljeno končno besedilo ustavne spremembe ni v skladu s stališči DZ, ki so bila 11. aprila sprejeta ob obravnavi predloga za vnos fiskalnega pravila v ustavo. Po njegovem mnenju namreč besedilo ne opredeljuje dovolj jasno, kaj je dolgoročna zadolženost države in kaj srednjeročna uravnoteženost brez zadolževanja.

Ude še opozarja, da je največja pomanjkljivost predloga ignoriranje gospodarske rasti, saj izključuje zadolževanje države za pospeševanje gospodarske rasti. Ude meni, da bi bilo najbolj sprejemljivo, če ustavna komisija na današnji seji svoje razprave ne bi zaključila in bi razpravo izpeljala širše, zunaj formalnih oblik svojega delovanja.

Kamnarjeva pa v ločenem mnenju ugotavlja, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben, saj temelji na predpostavki nezaupanja v vsakokratno vlado in parlament.

Če je politična presoja, da je vpis kljub temu potreben, pa Kamnarjeva ocenjuje, da je predlog besedila ustave primeren, vendar pa bi bilo treba razčistiti ustreznost uporabe pojmov prihodki in odhodki ter prejemki in izdatki.

Ustava trenutno opredeljuje, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države. Predlog za spremembo ustave pa v delu o fiskalnem pravilu navaja, da morajo biti srednjeročno brez zadolževanja uravnoteženi prihodki in izdatki proračunov države. "Različna uporaba omenjenih pojmov ima za posledico različno stopnjo restriktivnosti pri določanju uravnoteženosti celotnih javnih financ," je zapisala Kamnarjeva.

Razprava o predlogu dopolnila 148. člena ustave bi po njenem mnenju morala potekati skupaj s predlogom zakona za izvedbo fiskalnega pravila. Kamnarjeva se je v ločenem mnenju dotaknila tudi možnosti omejevanja referendumov, ki bi jo omogočil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Kamnarjeva meni, da bi bila vzpostavitev ustavnega načela, ki naj bi ustavnemu sodišču pomagalo presojati zahteve za sklic referendumov, nesprejemljiva.

Ekonomist Tine Stanovnik po drugi strani meni, da je predlog za spremembo in dopolnitev 148. člena ustave primeren za nadaljnjo obravnavo, pomisleke ima le pri umestitvi fiskalnega sveta, ki naj bi opravljal nadzor skladnosti predlaganih državnih proračunov s fiskalnim pravilom, v ustavo. Povzdigovanje fiskalnega sveta na raven ustavne kategorije je po njegovem mnenju neprimerno in nepotrebno, kljub temu da je sedanji položaj fiskalnega sveta dokaj nedorečen.

Vzpostavitvi fiskalnega sveta kot ustavne kategorije nasprotuje Kamnarjeva, medtem ko Ude opozarja, da sklep DZ o začetku postopka za vnos fiskalnega pravila v ustavo ne govori o fiskalnem svetu, predlog spremembe 148. člena ustave pa ga predvideva kot ustavno nadzorno funkcijo.

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek v ločenem mnenju nasprotuje nekaterim navedbam Udeta. Po njegovem mnenju namreč ne drži, da že sama ratifikacija pogodbe o oblikovanju fiskalnega pakta zagotavlja tudi spoštovanja tega pakta. "Zaradi tega je sprememba in dopolnitev ustave nujna, ni pa nujna na ustavni ravni, lahko je na zakonski," je zapisal.

Ustava po njegovem mnenju sicer sedaj določa le dolžnosti zbiranja javnih sredstev za financiranje javne porabe v proračunih, ne vsebuje pa pravne podlage za uveljavitev fiskalnega pravila.

sta

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.