Datum: 7.5.2012 -
Stran: OSEBNE FINANCE
Kredit le po tehtnem premisleku
Pri slovenskih bankah se je lani obseg posojil skrčil za 1,5 odstotka, upadati je začel tudi obseg stanovanjskih posojil. Državljani postajajo previdnejši pri odločanju za večje investicije
Ne velja samo za podjetja, da imajo v bankah še vedno priprta vrata za dostop do kreditov. Tudi prebivalci Slovenije jih dobivajo vse teže, in to iz dveh razlogov: ker so se poslabšale gospodarske razmere in so negotovosti zaradi služb vse večje in ker so ljudje že sami po sebi postali previdnejši pri odločanju o večjih investicijah, čeprav jih je brez kredita večinoma nemogoče izpeljati. Izjema so le stanovanjska posojila, ki ob počasnejši rasti še nekako držijo pozitiven predznak.
Kredite predvsem vračajo
Slabšanje gospodarskih razmer je lani znižalo povpraševanje po posojilih, hkrati je prispevalo k poslabševanju razmer v bančnem sistemu, dodatno pa se zaostrujejo pogoji za pridobivanje posojil, ugotavljajo v aprilski številki Biltena Banke Slovenije njeni analitiki. Obseg posojil se je lani skrčil za 1,5 odstotka. Banke so nefinančnim družbam odobravale predvsem dolgoročna posojila, vendar ne v obsegu, ki bi nadomestil izpad kratkoročnega financiranja. S tem se je nadaljeval proces razdolževanja nefinančnih družb, ki kredite bolj vračajo kot najemajo. Tisti, ki so še kreditno sposobni, pa so izpad domačega financiranja deloma nadomestili s tujimi viri financiranja.
Pri posojilih gospodinjstvom se je bistveno upočasnila rast obsega stanovanjskih posojil, obseg potrošniških posojil pa se je ponovno skrčil. Nizka gospodarska aktivnost in zmanjševanje realnega dohodka gospodinjstev sta se odrazila v upadanju domače potrošnje in omejenih možnostih podjetij za zviševanje cen, čeprav se v zadnjem času povečujejo stroškovni in cenovni pritiski, ugotavljajo analitiki Banke Slovenije.
Pospešeno zniževanje plač
Za bližnjo prihodnost analitiki napovedujejo šibko domače povpraševanje zaradi zaostrenih razmer na trgu dela in konsolidacije javnih financ, kar ne bo le odraz nadaljevanja nizke investicijske dejavnosti, temveč tudi skromnega trošenja gospodinjstev in krčenja porabe države, ki je lani ob gospodinjstvih znatno prispevala k zmanjšanju končne potrošnje. Zmanjšanje končne potrošnje je bilo izrazito ob koncu leta, ki ga je zaznamovalo pospešeno zniževanje plač.
Končna potrošnja gospodinjstev se je lani zmanjšala za 0,2 odstotka, kar je bila v celoti posledica zmanjšanja v četrtem četrtletju, ko je medletno krčenje potrošnje gospodinjstev znašalo 1,8 odstotka. Poleg trajnih proizvodov se je v zadnjem četrtletju medletno zmanjšala tudi potrošnja drugih proizvodov. Na zmanjšano trošenje gospodinjstev so v drugi polovici leta kazali tudi prihodki v številnih segmentih trgovine na drobno in močno zmanjšani izdatki za potovanja.
Nizko zaupanje potrošnikov
Zaupanje potrošnikov ostaja nizko in se od druge polovice leta 2009 praktično ne spreminja, na zelo nizki ravni ostaja tudi kazalnik primernosti trenutka za večje nakupe. Previdnost potrošnikov odseva zmanjševanje kupne moči prebivalstva zaradi zmanjševanja zaposlenosti in realne vrednosti plač, zmanjšanje socialnih transferjev ter povečevanje negotovosti, povezane z ohranjanjem delovnih mest. Lani je na trošenje gospodinjstev negativno vplival tudi padec vrednosti finančnih naložb.
Druge monetarne finančne institucije nadaljujejo prestrukturiranje virov financiranja, pozitiven pa je podatek, da so se povečali deleži vlog gospodinjstev, države in drugih finančnih organizacij ter financiranja pri ECB.
Državljani, ki jih statistika spremlja pod postavko "gospodinjstva", so v prvih treh četrtletjih leta 2011 povečali svoje finančne obveznosti za 114 milijonov evrov, in sicer predvsem zaradi povečanja obsega dolgoročnih posojil. Med temi prednjačijo stanovanjska posojila, katerih obseg se je lani povečal za 327 milijonov evrov. Lani so se stanovanjska posojila, ki zavzemajo več kot 70 odstotkov vseh posojil gospodinjstvom, povečala za 14 odstotkov, kar je za več kot sedem odstotnih točk nižje kot leta 2010. Nižja rast stanovanjskih posojil je skladna z upadanjem števila opravljenih transakcij na nepremičninskem trgu in je verjetno tudi posledica visokih cen nepremičnin glede na padajočo kupno moč prebivalstva.
Obseg kratkoročnih posojil se je lani znova zmanjšal. Med kratkoročnimi posojili zavzemajo največji delež potrošniška posojila, ki se znižujejo že od sredine leta 2010, skladno s slabšanjem razmer na trgu dela in močnim zmanjšanjem potrošnje trajnih proizvodov. Lani se je obseg potrošniških posojil v povprečju zmanjšal za tri odstotke, v letu 2010 pa za 0,5 odstotka. Obseg drugih obveznosti gospodinjstev, med katerimi prevladujejo komercialni krediti in predujmi, se je v prvih treh četrtletjih povečal za 37 milijonov evrov.
Padec vrednosti delnic -
manj premoženja
Zaradi padca vrednosti delnic in drugega lastniškega kapitala se je stanje finančnih naložb gospodinjstev v tretjem četrtletju 2011 glede na konec leta 2010 zmanjšalo za 1,3 milijarde evrov. Naložbe v delnice in drug lastniški kapital, ki obsegajo četrtino vseh sredstev gospodinjstev, so se predvsem zaradi negativnih vrednostnih sprememb v prvih treh četrtletjih 2011 zmanjšale za 1,2 milijarde evrov.
Državljani so zmanjšali obseg naložb v vrednostne papirje, razen v delnice, za 73 milijonov evrov, so pa v prvih treh četrtletjih 2011 povečali obseg vlog pri domačih bankah za 344 milijonov evrov. Državljani so imeli v tem obdobju v bankah 39 odstotkov svojih finančnih naložb, od tega kar 96 odstotkov pri domačih bankah.
IRENA FERLUGA
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
V novi industrializaciji, kot to predlaga župan.
