Ja ledeeden, najbrž poznaš tisto staro pesem še iz časov rajnke Juge:DEČKO, AJDE OLADI. Si tipičen predstavnik razmišljanja nekega birokrata v javnem sektorju: Mi smo šolani, raja v realnem sektorju pa je neuka, neizobražena,zabita, zato pač ni upravičena do višjih plač. A se motiš, vsaj v mojem primeru.
Hvala bogu,najdejo se tudi kritični in razsodni posamezniki v javnem sektorju, kot je moj stari znanec iz gimnazijskih let, po izobrazbi geodet, zaposlen na visokem položaju v državni upravi. Pred kratkim mi je v debati o predimenzioniranosti državne uprave razkril naslednje, ko sem ocenjeval, da je v Sloveniji najmanj 20.000 državnih uslužbencev preveč. Ni preveč le 20.000 ampak celo 40.000, saj toliko jih je po statističnih podatkih tudi dnevno na bolniškem staležu. TOREJ JIH V RESNICI SPLOH NE POTREBUJEMO!!! Oh groza! In ne mislite, da sem a priori proti vsem javnim uslužbencem. Ampak, tako kot smo v gospodarstvu - tistem zdravem, ne v paradržavnih firmah plačani po delovnih učinkih in moramo za svoje delo nositi tudi odgovornost, pa naj gre za delavca v proizvodnji ali pa za inženirja, bi enako bilo potrebno uvesti tudi v javno upravo. Kdaj pa je na primer že kak sodnik odgovarjal za napačno presojo? Odškodninske zahtevke, in ni jih malo nosimo pač davkoplačevalci. In ti sodniki zahtevajo brez trohice slabe vesti enormno povečanje plač. Naj se postavijo na trg delavne sile, če jim je v sodstvu tako hudo. Enako velja tudi za vse ostale uslužbence javne uprave.
In še za primerjavo: Sem univ.dipl. strojni inženir s 25 leti delovnih izkušenj, zaposlen v eni mariborskih kovinskopredelovalnih podjetij. Skupaj z ostalimi zaposlenimi, trepetam vsak dan, če bom jutri sploh še imel službo. Gospodarska kriza pač klesti v kovinarstvu. In moja plača? V sedanjih razmerah 1050 € neto. Poznam mnogo znancev na občinah, upravnih enotah, da ne govorim o raznih sekretariatih in agencijah na ministrstvih. Celo učitelji, železničarji, poštni uslužbenci... pa še kdo zaslužijo znatno več od mene. In kaj za svojo visoko plačo naredijo? BORE MALO!
IMAJO ZAGARANTIRANO SLUŽBO TAKO REKOČ DO PENZIJE, HODIJO DOMOV SPOČITI,SLUŽBENI PROBLEMI IN GOSPODARSKA KRIZA JIH NE MORIJO ŠE V SANJAH. IN ZA SVOJE DELO (NEDELO) NE NOSIJO DOMALA NOBENE ODGOVORNOSTI. IN NI ČUDNO, DA SE SVOJIH SLUŽB DRŽIJO, KOT PIJANEC PLOTA, OBENEM PA JAMRAJO IN GROZIJO S ŠTRAJKI, KAKO MIZERNO SO PLAČANI. OB TEM PA SE NE VPRAŠAJO, OD KOD PRITEKA DENAR V PRORAČUN ZA NJIHOVE PLAČE. VSAK KMET DOBRO VE, DA MORA SVOJO KRAVO DOBRO HRANITI IN LEPO RAVNATI Z NJO, DA BO JO LAHKO MOLZEL. LE TA NESPAMETNA DRŽAVA MOLZE SVOJE DELAVCE V GOSPODARSTVU DO ONEMOGLOSTI, OBENEM PA JIH ZELO SLABO HRANI. IN NI ČUDNO, DA BODO KMALU POCRKALI OD LAKOTE, ALI PA NASADILI SVOJE GOSPODARJE NA ROGE. TOLOKO V PREMISLEK, DRAGI DRŽAVNI USLUŽBENCI, SINDIKALISTI IN OSTALA NEPOTREBNA NAVLAKA.
Vsi vemo, da ustvarjeni nacionalni dohodek požira predimenzionirana in neučinkovita državna uprava. Gospodarstvo se je tako in tako bilo prisiljeno organizacijsko prilagoditi krizni situaciji. Državna birokracija pa se bohoti v nedogled in zahteva venomer višjeplače:sodniki,zdravniki,šolniki,policija ,cariniki, vojska...
Sam bivši premier Pahor je izjavil, da bi shajali tudi z pol manjšo državno upravo. Janša je akcijo pravilno zastavil. V realnem gospodarstvu se delodajalci znajo hitro preračunati in zorganizirati, kakšno je optimalno število zaposlenih. Seveda se boste vprašali, kam pa s presežnimi državnimi birokrati? V prvi fazi na borzo dela, torej na trg delovne sile, tako kot z presežnimi delavci v realnem gospodarstvu. Naj tu pokažejo koliko so dejansko sposobni.
S tem bo realno gospodarstvo manj obremenjeno. Sčasoma si bo opomoglo in bo lahko zaposlilo tudi presežne državne birokrate. Seveda, tiste, ki kaj znajo in jih je moč uporabiti. Ostali pa naj se znajdejo kako vejo in znajo, tako, kot so se morali presežni delavci iz realnega gospodarstva.
Pa tudi mladina, ki se odloča za poklicno kariero, ne bo videla le najbolj sladkih služb v državni upravi, kjer se malo dela, dobro zasluži in je služba zagotovljena praktično do penzije. S tem se bo začela sčasoma popravljati tudi strukturna brezposelnost in trg delovne sile, kjer je držboslovcev občutno preveč, tehničnega kadra pa še vedno primanjkuje.