Moj omiljeni novinar se je spet oglasil. Tokrat je našel pravo temo. Škoda, da bo lahko ponovno napisal spet kaj drugo leto ali pa sploh ne, če, tako kot pravijo njegovi vzorniki, kresovanja ne bo več. Koliko zraka so onesnažili že naši predniki, ko so kurili kresove ob obiskih Turkov. Čudno, da zloveščneži onesnaževanja niso pripisali kar predsedniku Turku. Morda so njegovi predniki strašili po naših tleh. Kaj bi to? Pomembno je, da se ob kurjenju, kresovanju sproščajo nevarni delci. Kaj pa, če se sprošča seneni prah in bodo vsi na kresovanjih dobili alergijo. Na to karto bi morala igrati vlada, da bi bedastim delavcem, ki imajo takšne navade še od takrat, ko so se njihovi dedki skrivali pred rdečimi oziroma delavsko rajo. O tem bi morala pisati Kajfežka. Ona ima prek onsnaževanja po našem planetu. Ne pa neki občasni novinar, ki po mojem mnenju ne verjame v to kar so mu povedali in kar je napisal. Končno, delo je delo in kaj njemu mar, če je vse res ali ne. Tokrat je pri njegovem pisanju izpustil župana. Seveda, ded je na dopustu in o njem nima kaj pisati. Saj bi prišel na kresovanje v Koblarjev zaliv in potem bomo čez kakšen mesec spet kaj prebrali o tem grdem župančku. Vem, da mu bodo očitali zakaj ni kresov v Dupleku. Saj so, kope gorijo, samo zapihati jih je potrebno. Brez župana in mojega omiljenega novinarja ni nič zanimivega brati v totih cajtungah! Saj se samo zezam.