Datum: 17.4.2012 15:15:00 -
Stran: Slovenija
Zakon za uravnoteženje javnih financ na preizkušnjo v DZ
 Robert Balen
Vlada je danes v obravnavo v DZ poslala predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim posega v 45 obstoječih zakonov, da bi tako zmanjšala izdatke državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja, s tem pa dosegla načrtovano znižanje proračunskega primanjkljaja. DZ bo predlog zakona obravnaval skupaj z rebalansom.
Vlada predlaga, da DZ izredno zajeten dokument, ki ima kar 325 strani, obravnava po nujnem postopku. Kot pojasnjuje, s predlaganimi spremembami prvič korenitejše posega v znižanje obsega in strukture javnih izdatkov, saj želi povečati možnosti za rast kot ključnega predpogoja za vzpostavitev dolgoročnega razvoja države. Slovenija v nasprotju s številnimi državami članicami doslej še ni bila izpostavljena korenitejšim reformam in posegom v javne izdatke.
Predlagane ukrepe bi lahko v grobem strnili v tri področja: notranje varčevanje s spremembami organizacije in iskanjem prihrankov pri delovanju države, prilagoditve v delovanju javnega sektorja, tako pri plačah javnih uslužbencev kot stroških v zdravstvu in izobraževanju, ter zmanjšanje investicij in poseg v prejemke na trgu dela ter socialne varnosti.
Da bi povečali število opravljenih delovnih ur tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, 2. januar in 2. maj naj ne bi bila več praznična dneva. Dvodnevno praznovanje navedenih praznikov tudi sicer ni uveljavljeno v večini primerljivih evropskih držav, pojasnjuje vlada.
Kot v predlogu zakona navaja vlada, se bodo vsem javnim uslužbencem plače znižale za 10 odstotkov, hkrati pa se bo s 1. junijem odpravila tretja četrtina plačnih nesorazmerij. Ne glede na inflacijo naj se do 1. januarja 2014 vrednosti plačnih razredov ne bi usklajevale, tudi v letu 2013 pa javni uslužbenci ne bi bili upravičeni do dodatka za delovno uspešnost in prav tako ne do napredovanj.
Nadomestilo za malico javnih uslužbencev naj bi se znižalo za desetino na 3,52 evra, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pa naj bi se po novem izračunavalo glede na ceno bencina, vendar šele za razdalje, daljše od treh kilometrov. A ne glede na oddaljenost javni uslužbenci za prevoz ne bodo mogli prejeti več, kot znaša minimalna plača.
Višina regresa za dopust bo odvisna od uvrstitve v plačni razred, ob čemer ne bo mogel biti višji od 692 evrov. Javnim uslužbencem naj bi po novem pripadalo največ 32 dni letnega dopusta.
Vlada je dodala tudi določbe za omejevanje zaposlovanja, omejevanje sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb ter omejitev opravljanja študentskega dela. Ko bo javni uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, mu bo veljavnost pogodbe o zaposlitvi prenehala.
Spremembe na področju plač, stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov so ovrednotene v višini dobrih 640 milijonov evrov.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom, katerih usklajevanje z rastjo cen je v letošnjem prvem polletju zamrznjeno, bodo po predlogu ostali v nespremenjeni višini vse do konca leta 2014. Kot je v obrazložitvi zapisala vlada, se število upravičencev povečuje, hkrati pa se prejemki blagajn javnega financiranja zmanjšujejo.
Zaradi težkih finančnih razmer naj bi se znižala izplačila starševskih nadomestil, kadar osnova ne presega 740 evrov, in sicer bodo za prvih 180 dni znašala 90 odstotkov osnove, za preostale dneve pa 80 odstotkov. V višino porodniškega nadomestila, ki materi pripada za 105 dni, vlada ne namerava posegati in torej ostaja v višini osnove.
S 1. julijem bi po predlogu zakona prenehala pravica do brezplačnega vrtca za drugega otroka, a vlada po drugi strani obljublja druge ugodnosti za zagotovitev finančne dostopnosti staršev do vrtca. Tako predlog zakona določa novo lestvico dohodkovnih razredov, pri čemer bo sistem po novem temeljil na neto in ne več bruto prihodkih. Za starše, ki imajo v vrtec vključenega hkrati še drugega oz. več otrok, bo za starejšega otroka ponovno veljala za en razred nižja cena.
Spremembe se obetajo tudi v osnovnem šolstvu. Povprečno število učencev v razredih naj bi se povečalo, prav tako tedenska učna obveznost učiteljev. V krajih, ki imajo dve ali več osnovnih šol, se bodo oblikovali skupni šolski okoliši.
Nacionalno preverjanje znanja se bo izvajalo le še v 6. in 9. razredu. Prvega tujega jezika se bodo od septembra 2013 postopno začeli učiti že prvošolčki, drugega pa neobvezno učenci od 4. do 9. razreda, vendar brez ocen. Do subvencionirane malice bodo z novim šolskim letom upravičeni le tisti v najnižjih dohodkovnih razredih, podaljšano bivanje pa se bo končalo ob 15.30, pozneje bodo šole organizirale le varstvo.
Na področju zdravstva se s predlogom zakona znižujejo minimalni deleži stroškov zdravstvenih storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Znižujejo se tudi nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela, medtem ko bodo prispevek za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnine in posmrtnine za brezposelne namesto zavoda za zaposlovanje plačevale občine. Spremembe so tudi pri razvrščanju zdravil na pozitivno oz. vmesno listo, medtem ko se bodo pavšalne odškodnine, ki jih zdravstveni blagajni plačujejo zavarovalnice, zvišale.
Poleg tega več ne bo mogoče zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Področje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa se s predlogom zakona usklajuje z evropsko zakonodajo.
Z predlogom zakona se tudi skrajšuje obdobje prejemanja denarnega nadomestila brezposelne na največ 18 mesecev, najvišji možni znesek nadomestila pa se znižuje na 892,5 evra.
Na zahtevo sindikatov je vlada v predlog zakona vgradila tudi nekatere predloge za večjo obdavčitev premoženja ter dohodkov od kapitala. Z njimi se zvišujejo nekatere obstoječe davčne obveznosti, namreč zvišanje stopenj obdavčitve za vse dohodke iz kapitala ter dodatna obdavčitev motornih vozil in vodnih plovil, od česar si vlada obeta dodatnih 40 milijonov evrov letno.
Poleg tega se bo do konca leta 2014 uvedel poseben protikrizni davek na nepremično premoženje, ki ga bodo plačevali lastniki nepremičnin v skupni vrednosti nad enim milijonom evrov, če se ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Prihodki od tega davka so ocenjeni v višini deset milijonov evrov. Letna stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka, letos pa bo obračunana le v polovični višini. Z namenom preprečitve špekulativnih prodaj se uvaja tudi davek od dobička zaradi spremembe namembnosti zemljišč, katerega izplena vlada zaenkrat še ne zna oceniti.
 Tit Košir
 Tit Košir
sta
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava
- Prilagodi pisavo
Ste bili priča dogodku?
Bayern München.
