Ko hočejo sindikati prevzeti funkcijo države
V zakonu o združenem delu (s stvarnim kazalom) ni besede kot gesla STAVKA.
Lastninska pravica se uveljavlja v 21.stoletju kot tisti pohlep, ki iz ljudi dela sužnje, delovne živali ali robote, saj so se množično pojavili ohlokratski gazde in gazdarice.
Ali še pomnijo tovarišice in tovariši, kako jb bilo? Kajti ko v zakonu o združenem delu (s stvarnim kazalom) ni besede kot gesla STAVKA, pa nahajamo soodnosno geslo SINDIKATI, ko so bili slednji samo transformacija totalitarnega partijstva: - v pomenu obveščanja delavcev, - s pravicami v disciplinskem postopku zoper delavca, - glede na pobude, predloge in sodelovanje pri sklepanju tako imenovanih samoupravnih sporazumov, - ob kakršnemkoli varstvu interesov delavcev, - ob pravicah v zvezi z volitvami in razrešitvami delegatov organov upravljanja in članov samoupravne delavske kontrole, - s pristojnostjo v zvezi reševanja sporov, ki jih v delovni organizaciji ni bilo mogoče rešiti po redni poti, - s sodelovanjem pri sklepanju družbenih dogovorov, - z »uresničevanjem« z ustavo določenih pravic in obveznosti. Sindikatom je besedna driska dobesedno oprala možgane in jih poslala v državni idiotizem, ko so se celo funkcionarji govorancarji sprenevedali, da nekaj že češ razumejo, kar so sejno in pisarniško vsakodnevno blebetali ali bolno perseverirali laž za lažjo, da so se izognili sebi.
Današnji nasprotniki vseslovenskega varčevanja poskušajo sesuti demokratično Republiko Slovenijo in jo umestiti znova v jugoboljševiški sistem tako imenovanih "delovnih ljudi" kot znane jugozabušancije, pri čemer je bilo uresničevanje lumpenproletariata uzakonjeno kot vladajoči položaj v združenem delu in družbe, koder je bila skratka udbo-svobodna samo samoupravna povezanost s Partijo, obenem enakopravno zastopststvo državne tihe prisile kot solidarnost z jugofirerjem, da so bili spet tako imenovani socialistični samoupravnio družbenoekonomski odnosi v združenem delu osnovno zagotovilo obhajanje sebilastne diktature, da so lahko tako imenovani delavci na podlagi siceršnje pravice dela z družbenimi sredstvi, karkoli so že ta sredstva zunaj denarja in državnega kapitala pomenila, ob enakih pravicah, obveznostih in odgovornostih sužnjili ob sredstvi državnodružbene lastnine in odločali o svojem delu ali o pogojih in rezultatih svojega dela nadzorovano. Tako je šlo za urejanje splošnih delovnih pogojev ali pri usklajevanju, usmerjanju in jugoslovanskem družbenem planiranju v tedanjem "združenem delu" resnično le za tedanjo izuvrševanje oblasti nad slovenskim ljudstvom, z ustavo in zakoni pa je bila zagotovljena diktatura "proletariata" ko statusna pravica in dolžnost. Le tako so partijci šteli za temelj tedanjega rasnosocialističnega ali diskriminatorno negativnega samoupravnega združenega dela – oblast delavskega razreda v biološkem smislu in vseh delovnih ljudi v samo in le razzgodovinjeno unitarnem pomenu, - kot družbeno lastnino produkcijskih sredstev, kot se je reklo parolarsko, a le tako, da so utopijo ukazali kot navzven izključitev vsakega sistema podrejanja človeka (ne pa tudi živali!) ali izkoriščanja tujega dela, - »pravico dela« s tako imenovanimi »družbenimi sredstvi« (čeprav nihče v fabriki, kaj šele v šoli, zdravstvu, na kmetih,v milici ali jugosoldateski ni vedel, kaj das to sploh pomeni), ki da jo pridobi baje vsak delavec v združenem delu, kar da je potlej podlaga aspet za uresničevanje njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti, pa spet samo v združenem delu, - ko samoupravni položaj delavca, ki da zagotavlja, da je delavec pri uresničevanju pravice dela z »družbenimi sredstvi« enakopravno z drugimi delavci, vse do tega, da se razvije šele z delom v osebnost, - tukaj je še »družbeni značaj dela«, ki da izvira iz medsebojne odvisnosti, ne pa iz delovne discipline, iz povezanosti in odgovornosti delavcev v združenem delu, a le v okviru družbene delitve dela in družbene reprodukcije v celoti, - na sistemu partijske politikwe kot sistemu samoupravne demokratične organiziranosti »združenega dela«, kot v tedaj zasnovanih skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ali v tedsanjem delegatskem sistemu… (kjer da so sprejemali zakone, druge predpise in splošne akte in načrte…).
Obveščanje delavcev, preddelavcev in naddelavcev je bilo v jugoboljševizmu povezano z bankami, torej tako, da so bile banke in druge finančne organizacije in skupnosti, kot se je reklo, obveščene o rezultatih dela z »združenimi sredstvi« (kar je v resnici sesutje ekonomije!), ob načinu in rokih obveščanja zase, tudi s pošiljanjem obvestil sindikatu in »organu smoupravne delavske kontrole«, da o odgovornosti tako imenovanega »poslovodnega organa« za »pravilno« obveščanje ne govorimo… Ko živimo v informacijski družbi, šele razvidimo, kako zvijačna je bila v spletu državnodiktatorskih okoliščin samoupravno rasnega socializma oblast, ki je, dokler je trajala, vsaj do sesutja berlinskega zidu, znala represivno delovati z lažmi kot informacijami ali z ideološko partijskim zavajanjem. Že tedaj je bilo vsaj na papirju omogočeno odločanje na svojih delavskih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, z odločanjem po delegatih v tedaj delavskih svetih v podjetjih, v tedanjih sisih (samoupravne interesne skupnosti), v KS (krajevne skupnosti) in v organih tako imenovanih dpo (družbenopolitične organizacije) ali skupnosti… Delali so se, kakor da obveščajo delavce redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo, torej že absolutno umno, kar pa je bilo daleč ne le od resnice, ampak tudi od položaja slovenskih zaposlenih ljudi. Tokratna stavka hoče vrniti zakrinkati ne le stanja o poslovanju terciarnih dejavnostih kot javnega sektorja, ampak posebej prikriti delitev dohodka kot plače, materialno in finančno stanje vzgojno-izobraževalnih institucij, vojske in policije, zdravstva, kakor da bodo prevzeli oblast štrukljevci s štrukljem, posipanim s prahom samoupravnih jugoboljševiških organizacij in z interesi naddelavsko.
Vladimir Gajšek