Datum: 14.4.2012 -
Stran: MARIBOR
Predstavljeni novejši načini spodbujanja srca
Štirideset let elektrostimulacije srca in srečanje pediatrov v Mariboru
 Boris Vugrinec V Habakuku so se srečali pediatri in medicinske sestre v pediatriji.
Podatki kažejo, da na svetu živi že več milijonov ljudi z vsajenimi srčnimi napravami, samo na mariborskem območju vsako leto vsadijo 350 srčnih spodbujevalnikov, ki nedvomno podaljšujejo življenje bolnikov in ga naredijo bolj kakovostnega. Organizatorji mednarodnega simpozija v Hotelu City so ob 40. jubileju elektrostimulacije srca poleg domačih strokovnjakov povabili tudi kolege iz Avstrije in Hrvaške. Dotaknili so se številnih aktualnih tem, predvsem s področja srčnih spodbujevalnikov, kardioverterjev/defibrilatorjev, resinhronizacije srca ter zapletov, s katerimi se srečujejo v praksi.
"Naši bolniki so lahko optimistični, saj ob motnjah srčnega ritma oziroma srčnem popuščanju dobijo zelo kakovostne srčne spodbujevalnike in živijo brez težav še vrsto let," je pojasnil predstojnik organizacijskega odbora simpozija dr. Zlatko Pehnec. Med bolniki, ki imajo težave s srcem, pa niso le starejši ljudje, stari okoli 60 let, temveč tudi vse mlajši, opozarja prof. dr. Anton Crnjac in dodaja, da je postopek vsaditve srčnega spodbujevalnika dokaj enostaven, kadar ni zapletov, in večinoma izredno uspešen.
V Kongresnem centru Hababuk pa istočasno poteka srečanje pediatrov in medicinskih sester v pediatriji. Domači in tuji strokovnjaki so podrobno predstavili pojav tuberkuloze med otroki, depresijo in samopoškodovalno vedenje ter novosti na področju pediatrične gastroenterologije. "Zelo smo veseli, da je problem tuberkuloze pri otrocih v Sloveniji majhen, posamezni primeri pa kažejo, da bolezen še zdaleč ni izkoreninjena," opozarja asist. dr. Jernej Dolinšek. Prav nasprotno je problematika duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji v stalnem porastu, zato so v okviru simpozija še posebno izpostavili vzroke, posledice in načine obravnave ter zdravljenja otrok z depresivnim in samopoškodovalnim vedenjem. "Ne smemo pozabiti tudi na počastitev selitve otroškega oddelka Splošne bolnišnice Maribor v nove prostore pred natanko 25 leti, kjer so s samoprispevki pomagali občani Maribora in bližnjih občin," poudarja Dolinšek.
Medicinske sestre s področja pediatrije so si na simpoziju izmenjale mnenja o zdravstveni negi otroka s kronično pljučno boleznijo, izpostavile so novosti na področju zdravstvene nege otroške gastroenterologije, lotile pa so se tudi celostne obravnave otroka in mladostnika z duševnimi motnjami. "Organizirali smo tudi tri delavnice, in sicer aplikacijo kisika v primeru kronične pljučne bolezni, menjavo trahealne kanile in aplikacijo intradermalne injekcije," je dejala strokovna vodja medicinske nege Monika Pivec in sklenila: "Vsaka minuta, ki jo medicinska sestra nameni samo in izključno posameznemu bolniku, je nepoplačljivo darilo."
Janja Dominc
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
Da
