Ko je Cerkev besedovala v mestni knjižnici
Pogovorno srečanje z zlatomašnikom, dr. Francetom Rodetom, kardinalom svete rimske Cerkve
Srečanje z zlatomašnikom, dr. Francetom Rodetom, kardinalom svete rimske Cerkve, prej prefektu Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in ustanove apostolskega življenja, v bratsko krščanski naklonjenosti celo v KOŽ/III je potekalo v veri za slovensko prihodnost, ob sijajnem poznavanju kulture in zgodovine, z intelektualno močjo humanističnega obzorja in biblično-poetične kulturne širine, torej tudi apostolsko v zahtevah nove evangelizacije posredno, v soočenju s problematiko, ki tare slovenski narod, sicer pa se je spet pokazalo, da je eden najpomembnejših Slovencev ne le v cerkvi, ampak tudi v svetu, posebej pa narodno pozitivno: 31-leten Franc se je vrnil v domovino se je vrnil na domači prag, od koder ga je izgnal strašni hudojamski jugofirer, še otroka, po vsaj 20-letnem izgnanstvu smo ga sprejeli s srcem in dušo. Že v začetku 80-ih let je dunajski nadškof kardinal König povabil dr. Franca Rodeta v Rim, kjer je lahko razumniško vodil tajništvo za dialog s takop imenovanimi »neverujočimi« - 5. marca 1997 pa je papež Janez Pavel II. dr. Franca Rodeta imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita, nato je ta 7. aprila 1997a v upravo prevzel škofijo in bil izbran tudi za predsednika Slovenske škofovske konference; – spet na praznik Lurške Matere Božje, 11. februarja 2004, je papež Janez Pavel II. dr. Franca Rodeta, ljubljanskega nadškofa in metropolita imenoval za prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Vatikanski sporazum – z Republiko Slovenijo in slovenska sinoda kot plenarni zbor sta zapustila odlično sled v zahtevah nove evangelizacije prav z dr. Francem Rodetom, nadškofom in kardinalom. Glede jugoboljševizma je treba reči, da je dr. Franc Rode že kot profesor, prej še študent v Parizu, koder je bila v Franciji dokaj razvpito močna tudi sovjetsko podložna Komunistična partija Francije, prav vzpon stalinizma in totalitarnega komunizma, torej tudi aroganco in sprenevedavo udbomafijsko nasilje v SFRJugoslaviji. Pokoncilsko pogumen je dr. Franc Rode poglabljal vero posebej v širši javnosti, a le med krščanskimi ljudmi, kar je odmevalo posebej državno, zlasti z nadškofovskimi pridigami in celovito kultivirano katoliško homiletiko kot odprto moralno odgovorno dogmatiko. Kardinal dr. Franc Rode je živahen so/govorec, sijajen poznavalec zgodovine, kulture, literature, ki se je vzgajal ob pariškem kardinalu mentorju, odličnem poznavalcem literature Paulu Poupardu. Sproščeno jasen krščanski brat je v svoji kakor nekakšni gosposki drži v resnici čuteč in družno dostojanstven človek, mamin brat je bil namreč slovničar Antzon Breznik. Kako odlično pozna kardinal dr. Franc Rode vlogo slovenstva v veri še iz časov protestantizma, se odseva tudi trubarjansko ob mletju krščanske moke in branju grozdja za ne le mašniško vino, v geslu: »Stati inu obstati!« - in da je v mladosti tudi komponiral, je znano, ko si je brusil še estetski okus, prav tako se je lahko dobro izražal v francoščini, ustno in pisno. V ljubljansko nadškofijo je sicer monsinjor nadškof in metropolit dr. Franc Rode pripeljal viteze Božjega groba in Suverenega malteškega reda, Ous Dei in hčere sv. Klare… Ob Missii in Ambrožiču imamo zdaj doma izza prvega papeškega konzistorija svojega, tako rekoč domačega kardinala dr. Franca Rodeta.
Tokratni pogovor velikana duha je pokazal v KOŽ, da mora biti žeenkrat konec jugoboljševiškega enoumja, totalitarnega unitarizma, brutalne nekulturnosti in neživljenjskerga dolgčasa. Čeprav tokrat ni bil veliki šmaren, pa je govoril v tem duhu eminentni kardinal dr. Franc Rode. Ob kamerah je kardinal dr. Franc Rode pokazal, kako prevzame ljudi lepota Nevidnega, kako služi z besedo in delom v katoliškem duhu, kako izvršuje Jezusovo poslanstvo: »Pojdite in poučujte vse narode.« (Mt 28, 19). Kajti san kardinal dr. Franc Rode je resnično vernik utelešene besede in besednik Božjega duha, celo tedaj, ko spregovori na primer o demografiji, je skratka sproščujoče življenjski, Bogu zahvaljen, da živi v sijaju Kristusa in v Božji milosti, obenem pa stoji v veri s častnimi nalogami sakralnosti, seveda tudi povsem osebno v pogovoru z Bogom, v vskodnevni molitvi, kolikor v nesebični ljubezni odprt za človeško stisko in trpljenje. Tokratni po/govor s kardinalom dr. Francetom Rodetom je bil radostna luč, opogumljanje in tolažba, a tudi potrditev samobitne slovenske zavesti, odprt v prihodnost in večnost. Cerkev je prepevala v KOŽ.
Vladimir Gajšek