Tako sindikati kot vlada živijo v preteklosti in delajo reforme reform. Nobeni se ne zavzemajo za sistemske spremembe na političnem pravosodnem in upravnem področju v državi. Karikirano rećeno, bika so zgrabili za rep in ga hočejo umiriti.
Sanjajo o fiskalni in državnoproračunski stabilnosti in avtomatičnem nekem čudežnem nastajanju novih delovnih mest kar čez noč. Nasedajo sedanji gospodarski eliti in to elito razbremenjujejo brez resne kontrole njihovega poslovanja v preteklosti in v bodoče. Ta elita pa je do sedaj skupaj z političnim režimom odirala ustvarjalce dobrin in dobiček vtikala v privatne žepe v gradnjo rančov za konje, skrite kmečke hišice po pohorju, v deset stanovanj, vikendov in kmetij.
Na žalost slovenskega naroda Štrukelj, Semolič in tovarišija vodijo svojo rajo v to stavko s političnimi motivi, da se ohrani stari politični, pravosodni in državnoupravni sistem. Enako delajo tudi vladni funkcionarji. Oboji tećejo svoj krog kot dvotirna železniška proga z namenom ohraniti preteklost v Sloveniji. Oboji so izobrtaženi in vzgojeni v duhu te preteklosti, saj je izobraževalni in vzgojni sistem v zadnjih dvajsetih letih bil isti kot pred letom 1990. To so, ko niso bili na oblasti potrjevali tudi funkcionarji sedanje vlade.
Ta bolna sintagma, da si ima minister pravico izbrati svoje sodelavce diši enostavno po tem, da si že vnaprej zagotovijo ribarjenje v kalnem, da se zasigurajo, da njihovih strnpoti in anomalij nihče ne bo kontroliral in hotel pojasniti ali obelodaniti. Tako bodo njihove barabije kot do sedaj v zadnjih 66-ih letih ostale nekaznovane. Tiste tajnosti v določenem min istrstvu koristne za državo in državljane pa je pripravljen ščititi vsek človek ne glede na lojalnost ministru ali pa ne.