Datum: 31.3.2012 -
Stran: POMURJE
Rusi cenijo vodo iz pipe
Dr. Romana Jordan: "Vaš glas se bo slišal tudi v evropskem parlamentu"
 Branko Žunec Reka Mura - na posnetku plavajoči mlin na Otoku ljubezni v Ižakovcih - je pomembna predvsem kot vir pitne vode, so poudarili na posvetu.
Na včerajšnjem strokovnem posvetu o pitni vodi v projektu Skupno trajnostno upravljanje sistema javne oskrbe s pitno vodo na čezmejnem območju murske doline v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007-2013 je predstavnica enega od organizatorjev posveta v Murski Soboti, direktorica soboškega Zavoda za zdravstveno varstvo Teodora Petraš, povzela zanimivo ugotovitev, da prihajajo k nam tudi turisti iz Rusije, veseli, da lahko pijejo vodo iz pipe, in da ta surovina postaja bolj strateška, kot je zdaj nafta. Med udeleženci posveta je bila tudi evropska poslanka dr. Romana Jordan in po krajšem nagovoru je napovedala: "Vaš glas se bo slišal tudi v evropskem parlamentu."
"Brez naravnih virov nam živeti ni," je nekoliko po svoje priredil refren znane popevčice mag. Dejan Židan, pomurski poslanec in predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v Državnem zboru RS. Skrbi ga vedno večja suša pri nas in vse bolj očitno pomanjkanje pitne vode v Pomurju, še bolj je zaskrbljen nad sušnimi razmerami v sosednji Madžarski, predvsem zato, ker od tam uvažamo veliko hrane. Po njegovem so za spremembe oziroma učinkovite ukrepe tem področju ključne tri zadeve: kako zagotoviti dovolj zdrave pitne vode za vse, na kakšen način zadržati vodo zaradi dviga podtalnice iz reke Mure, ki je manj pomembna kot energetski vir in bolj pomembna kot vir pitne vode, ter kaj storiti, da bi se tudi v Sloveniji začel razvoj biogospodarstva, kar v bistvu pomeni gospodarno upravljanje naravnih virov, ki ponekod po Evropi doživlja pravi razcvet. "V naši državi bi veliko naredili, če bi na tem področju dobilo primat Pomurje, ker bi s tem lahko pridobili tudi veliko novih delovnih mest," je poudaril Židan in obljubil, da bo zaključke posveta posredoval pristojnim državnim organom.
Projekt s krajšim imenom MURMAN so partnerji na naši in avstrijski strani začeli izvajati 1. julija 2011 in bo trajal do 30. junija 2014, celotni stroški znašajo okrog 1,3 milijona evrov, od tega je 85 odstotkov sredstev EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, deset odstotkov jih je zagotovilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pet odstotkov je lastnih sredstev. Včerajšnji posvet o vodi in prostoru je potekal v treh sklopih, v prvem so predstavili problematiko rabe prostora, v drugem sistem oskrbe z vodo - med drugim zasnove pomurskega vodovoda -, v tretjem dobre prakse v pomurski regiji. Prvi predavatelj in moderator Boštjan Zver iz družbe Vodovod Murska Sobota je razčlenil delovanje vodovodnega sistema - ta obsega 347 kilometrov omrežja s sedmimi črpališči in vodnim stolpom v Murski Soboti ter tremi zajetji, v Krogu, Murskih Črncih in soboškem športnem parku Fazanarija -, iz katerega oskrbujejo skupno okrog 29.000 prebivalcev. Ti porabijo dnevno po okrog 100 litrov vode na osebo, kar je občutno manj od slovenskega povprečja. Obstoječa kapaciteta 335 litrov vode na sekundo je zaradi sušnih razmer manjša za 30 odstotkov. Trenutno je vseh priključkov na javni vodovod 7300, vseh odjemnih mest je 8300. "Voda je zdrava in varna za pitje," je zagotavljal Zver in dodal, da so v družbi Vodovod prepričani, da lahko kmetijstvo in varstvo voda sobivajo z roko v roki, zato so se tudi aktivno vključili v projekt MURMAN.
Tudi mag. Joerga Prestorja z Geološkega zavoda Slovenije, ki je zelo izčrpno predstavil geološke in pedološke danosti Pomurja ter pregled hidrološkega stanja z vidika tveganj za onesnaževanje podtalnice, skrbi, ali se morda meja hude suše, ki vlada pri naših vzhodnih sosedih, pomika proti nam. Izpostavil je ranljivost območja vzdolž murske doline, predvsem veliko prepustnost vodonosnikov, katerih sloj je ponekod, na primer v Apaški dolini, kjer je razširjeno intenzivno kmetovanje, zelo tanek in toliko bolj izpostavljen nevarnosti čezmernega onesnaževanja. "Že samo en gram nitratov ali podobnih pesticidov na hektar, ki uide v podtalno vodo, lahko onesnaži kar okrog deset milijonov litrov vode," je bil pomenljiv Prestor. "Nič takega ne sme uiti v podzemno vodo, kajti posledice so zelo nepredvidljive." Podobna opozorila je na posvetu predstavila Zita Flisar Novak iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, ko je analizirala in interpretirala rabo in varstvo tal na vodovarstvenih območjih v Pomurju.
BRANKO ŽUNEC
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
V novi industrializaciji, kot to predlaga župan.
