Datum: 26.3.2012 15:54:00 -
Stran: Svet
EU se še vedno le ogrevale za razpravo o večletnem proračunu
Evropska komisija je junija lani predlagala sedemletni proračun v višini 1025 milijard evrov za obveznosti
 Bojan Tomažič
Članice EU so se danes še vedno le ogrevale za pravo politično razpravo o večletnem proračunu za obdobje 2014-2020, ki naj bi se začela junija, ko se pričakuje, da se bodo začeli resni pogovori o številkah, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Senčar.
Za zdaj članice v razpravah o prihodnjem večletnem proračunu predstavljajo pričakovana stališča - na eni strani je po Senčarjevih besedah 15 "prijateljic kohezije", med katerimi je tudi Slovenija. Ker so prijateljice kohezije neto prejemnice, je njihova ambicija v pogajanjih ohraniti čim boljši neto položaj.
Na drugi strani pa so neto plačnice, ki zagovarjajo znižanje predloga Evropske komisije za obveznosti na en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) unije, tako da bi ta vključeval tudi izvenproračunske programe, je pojasnil Senčar in dodal, da je tako "njihova ambicija precejšnje znižanje" predloga komisije.
Evropska komisija je junija lani predlagala sedemletni proračun v višini 1025 milijard evrov za obveznosti, kar pomeni 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar predstavlja en odstotek BND povezave.
Ob tem je komisija opredelila niz programov zunaj proračuna, na primer evropski globalizacijski sklad, sredstva za fuzijski reaktor Iter in evropski razvojni sklad. Ob upoštevanju sredstev za te programe se 1025 milijard evrov zviša na 1083 milijard evrov ali 1,11 odstotka BND.
Pri predlogu komisije gre dejansko za povišanje vsote v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom, a znižanje po deležu BND. Za obdobje 2007-2013 je bilo namreč za prevzem obveznosti odobrenih 976 milijard evrov ali 1,11 odstotka BND EU, za prevzem dejanskih plačil pa 926 milijard evrov ali 1,05 odstotka BND EU.
Za Slovenijo je v pogajanjih ključno, da ne pride do zniževanja sredstev za zanjo pomembne politike, torej za kohezijsko politiko in politiko za razvoj podeželja.
Poleg tega se Slovenija zavzema tudi za to, da se pri makroekonomskem pogojevanju ne cilja le na ene vrste politik, ampak da je ta predlog dovolj splošen, da se lahko uporablja enakovredno za vse članice unije.
Pri makroekonomskem pogojevanju naj bi šlo za možnost kazni z zamrznitvijo evropskih sredstev v primeru kršenja evropskih pravil - kot v primeru Madžarske, ki ji grozi zamrznitev kohezijskih sredstev zaradi neustreznega zmanjšanja presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Vendar je ta predlog za zdaj še v povojih.
Glede vključitve zunajproračunskih programov v proračun unije Slovenija zagovarja stališče, da evropski razvojni sklad ostane zunaj proračuna, sicer pa je do vključevanja odprta, dokler to ne gre na račun sredstev za kohezijo in razvoj podeželja.
V okviru programov za financiranje raziskav in razvoja pa Slovenija izpostavlja, da je treba pri načelih odličnosti zagotoviti enakovrednost vseh članic unije pri pridobivanju sredstev.
Poleg tega se Slovenija zavzema za to, da sredstva, namenjena kandidatkam za članstvo v uniji, ostanejo pomemben del proračuna unije, saj gre za pomemben del evropske zunanje politike.
Članice unije so se o prihodnjem večletnem proračunu danes pogovarjale v sestavi Sveta za splošne zadeve, v okviru katerega se sestajajo ministri ali državni sekretarji članic unije, pristojni za evropske oziroma zunanje zadeve
sta
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
Da, vladni program stabilnosti in reform bo prepričal Bruselj
