Datum: 24.3.2012 -
Stran: V ŽARIŠČU
Socialni dialog pred slepo ulico
Vladni nabor ukrepov za prihranek 825 milijonov evrov bolj spominja na ultimat kot na začetek dialoga, opozarjajo sindikalisti. Bojijo se, da bo vlada morala povoziti socialni dialog, če bo želela uresničiti tako zahtevno materijo do konca aprila
 Robert Balen Novembra 2005 so sindikati v snegu in mrazu pripravili doslej največji protest v samostojni Sloveniji proti gospodarskim in socialnim reformam takratne vlade Janeza Janše. Se obeta vnovična zaostritev dialoga med Janševo vlado in delavci?
Vlada je sindikalnim in delodajalskim združenjem pred dvema dnevoma na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) predstavila okoli 60 ukrepov, s katerimi bi privarčevali približno 825 milijonov, pri tem pa naj bi samo z znižanjem stroškov socialne varnosti prihranili približno 120 milijonov evrov. Znižali se bodo otroški dodatki in nadomestila za porodniški dopust, nadomestila za brezposelne, nadomestila za bolniško odsotnost, odpravljen ali znižan bo dodatek za rekreacijo upokojencem, ki trenutno prejemajo približno 200 evrov na leto. Nadomestilo za brezposelnost, denimo, naj bi se znižalo s sedanjih 80 odstotkov plače, kolikor brezposelni zdaj dobi v začetnih mesecih po izgubi službe, na 60 odstotkov, povrh vsega naj bi se čas prejemanja nadomestila skrajšal. S tem naj bi transferji za brezposelne znašali približno 60 milijonov evrov na leto (lani je država nadomestilom za brezposelne namenila 286 milijonov evrov). Ta ukrep naj bi spodbudil brezposelne k bolj intenzivnemu iskanju nove zaposlitve, vendar kritiki opozarjajo, da je to cinizem brez primere, saj menda namiguje na to, da se ljudje ne zaposlijo zaradi lenobe in ne zaradi pomanjkanja delovnih mest.
Krajše rajanje za 1. maj
in novo leto
Vlada naj bi varčevala tudi pri zmanjšanju števila prostih dni. Letos imamo predvidenih 14 dela prostih dni, vključno z 2. januarjem in 2. majem, ki sta se v sklopu vladnih varčevalnih ukrepov znašla na udaru in utegneta prav kmalu postati delovna dneva. Premier Janša je potrdil, da bomo že letos 2. maja delali, če bo pravočasno sprejet zakon. Oba omenjena dela prosta dneva, ki ju poznamo Slovenci, sta res posebnost, saj ne enega ne drugega v večini evropskih držav ne poznajo, niti pri naših južnih sosedih Hrvatih, s katerimi smo do nedavnega delili skupno domovino.
Vlada naj bi posegla tudi v regres za javne uslužbence; ta je bil lani 692 evrov bruto, kar je že tako ali tako manj od zneska za gospodarstvo (kjer je regres enak minimalni plači, 748 evrov bruto). Pri tem pa je zlasti sindikaliste zmotilo dvoje: da številk niso podprli z ustreznimi izračuni in da jim je Janševa vlada svoje predloge predstavila skoraj kot dogme, ki ne morejo biti predmet pogajanj. "Pristop vlade, ki nas je brez ustreznih gradiv seznanila s svojimi načrti, o katerih nismo izpeljali zavezujoče razprave," nam je dejal sekretar Sindikata državnih organov Drago Ščernjavič. Predstavnike delavcev še posebno moti, da država ves čas govori o strogem zategovanju pasu, medtem ko precej manj pozornosti namenja načinom, kako povečati prihodke proračuna. Med njimi sindikati omenjajo predvsem uvedbo davka na finančne transakcije, zvišanje prispevnih stopenj za delodajalce, ureditev javnega naročanja, povečanje obdavčitve dohodnine za najbogatejše in obdavčitev luksuza. Slednje je bilo iz koalicijske pogodbe izključeno zadnji hip pred podpisom, kar po besedah generalnega sekretarja Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimirja Štruklja "kaže na to, koga Janševa vlada v resnici ščiti". Ščernjavič še opozarja, da bi bilo treba odpraviti oziroma zmanjšati davčne utaje (v 2009 naj bi bilo za 109 milijonov samo neplačanega DDV) in izboljšati izterjavo davkov (663 milijonov neplačanih davkov), za kar bi morala davčna uprava zaposliti dodatne kadre.
Sindikalisti: Vlada s figo v žepu
Le nekaj tednov po prvi pompozni seji ESS na Brdu, kjer je vlada z odprtjem pogajanj o socialnem sporazumu potrdila svoje zaveze o vztrajanju pri socialnem dialogu, se ta že približuje slepi ulici. Janševa ekipa želi varčevalne ukrepe uzakoniti do konca aprila, kar je v sedanjem sistemu pogajanj nemogoče; velik del predlogov posega v cel kup zakonov in kolektivnih pogodb, teh sprememb pa država v tako kratkem času ne more doreči s socialnimi partnerji. "Ne vem, kako bi lahko drugače uzakonili te spremembe, kot da enostavno povozijo socialni dialog in sprejmejo nov interventni zakon, ki bi zajel vso to materijo," se boji Ščernjavič. Enako razmišlja izvršni sekretar za pravno področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko: "Bojim se, da se bo izkazalo, da je vlada ves čas držala figo v žepu." Predlog socialnega sporazuma, s katerim je vlada prišla pred javnost na prvi seji ESS, vsebuje jasne zaveze o ohranitvi zaščite najbolj ogroženih družbenih skupin, pred dvema dnevoma predstavljeni predlogi pa bi resno posegli v sistem socialne varnosti.
VASJA JAGER, ALEŠ KOCJAN
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
V novi industrializaciji, kot to predlaga župan.
