Za parlamentarno prestolnico!
V ljubljani poskušajo jugoboljševiki na silo znova vrniti - nazaj! - kot retrogradno pozicijo v župonavonaju bivšega ljubljanskega župana, kakor da je magistrat slovenske prestolnice nekakšna poceni igračka. Mar se res lahko tudi svojska egoistična oblasrtnost javno obnaša tako omalovažujoče do kakršnega koli dialoga in demokracije?
Ljubljana potrebuje novih sil, ne pa napačnega delovanja po še bolj napačnih dolžnostih zoper slovensko narodno in ljudsko zavest, še posebej v Ljubljani - klajti mesto ni le urbanizem in arhitektura, pošta in policija, ampak smo ljudje! Pod čigavim vodstvom naj je Ljuibljana, naj bibilo količkaj znano Ljubljančanom/kam - ali pa smo mesto že kldaj prodali za - nove - dolgove? Kje je ostalo v slovenski prestolnici zdaj in tukaj svobodoljubno meščanstvo kot človeškost?
Anketa Dela kaže na zmago, torej na slavje triumfa vnaprej - že socialistično proletarski propagandist Jožko Goebbels je tudi vedno vnaprej, ne le anketno, kazal na zmago in le na zmago... Anketa namreč ne bi smela v nobenem primeru obljublčjati triumfa, ampak možnosti referendumskih odločitev, ki naj odpro vrata ponovno morebiti res kdaj še ljubljanskemu bivšemu županu, ki se je bil umestil v magistrat z mercatorijevci in počistil s svojo večinsko Listo vse naokoli sebe, da je v mestni hiši županoval le sam s svojimi listniki, izza kandidata lutkarja dandanes ali izza Jarha; kako da se bodo odločili referendumsko za županjo ali katerega od županskih kandidatov Ljubljančani/ke, je treba predvidevati tudi v anketi le in zgolj demokratično, brez trditve, da "bo" za županjo izvoljena na primer vnaprej Mojca Kucler Dolinar ali celo bivši župan: tokrat smo namreč na preskušnji, ker vodi glasilo LJUBLJANA bivši mestni svetnik z liste bivšega ljubljanskega župana, vsakega zaupanja poslej nevredni udbovski špicelj Mitja Meršđol, ki je lahko še v jugopudbaških razmerah vodil kot glavni urednik celo dnevnik Delo. Mojca Kucler Dolinar jer po svoji osebnii odločitvi protikandidatka, ki ji ljubljansko županstvo lahko zaupamo, namreč v politični vednosti, kaj je treba v slovenski prestolnici urejati naprej narodno zavedno slovensko in z idejo etičnega zanosa, dam se vrne Ljubljana slovenstvu v vsakem omikanem in civilizacijskem pogledu, česar pa že političnomiličniški ovaduh udbaške provenience s svojim kandidatom ne zagotavlja v nobenem primeru in v nikakršnem oziru.
Demokratični polis ne sme zdrkniti v novo samolaž nekakšne mestnosvetne lažne "večine"... Če Ljubljančani spet nasedejo v konserviranje županstva za bivšega župana, se kvečjemu potrdi izguba ne le meščanske kulturne ljudskosti, ampak svojevrsta grožnja, da se bodo spet in spet osorno pojavljali problemi naveze na državo, kar pa ni samo kvarno, ampak je za ljubljanstvo v svoji zgodovini lahko nevarno. Kajti ob nastopu v ljubljanskem magistratu primeroma Mojce Kucler Dolinar lahko upravičeno pričakujemo, da bo odpravila vsaj mercatorijevce z vodilnih položajev, nemudoma zamenjala udbaškega ovaduha Mitjo Meršola v glasilu Ljubljana, odpravila plačanca, ki samovoljno odloča o objavi fotografij - bivšega oblikovalca časopisa KOMUNIST Staneta Jagodiča, kolikor gre še v Republiki Slovenioji za demokratizacijo javnosti in javnih, tudi mestnoobčinskih funkcij in položajev. Že res, da bivši udboovaduhi in jugoboljševiki zaenkrat vladajo prebivalcem slovenske prestolnice, tda ostaja prepričljiva humanost še vedno le tako, da ima tudi županska osebnost kaj smisla za humanizem in da ume upoštevati napore Ljubljane, da ne zdrsne pod duhovne, kulturne, zgodovinske razvaline, ko bo povsem izigrana, če se vrne udbomafijski in jugoboljševiški županski položaj razdejanj, zlasti starega mestnega jedra, tudi mladina v svoji požrtvovalnosti in vzgoji slovensko državno ter mestno... - mar bo naš novi rod še vedno rasel pod težo udbomafije in jugoboljševiške ideologije diktature, da se ne bi smela dvigniti niti v svojem duševnem delu? Mar nam ni dovolj ostudnih grdobij, ki so se zgodile v udbaškem tožibabnem špeckahlanju in v privzemu totalitarizma postkomunistično?
Obeti so, da lahko skrbi novega županstva zaupamo, da ne bo delalo po starem, namreč jugoboljševiško po vzorih udboovaduštva. Zato lahko začrtane smernice kandidatov programsko pozdravimo, kolikor niso izraz moči nad Ljubljančani! kot da bi naj bili podložniki pretresov, ki so si jih privoščile jugoboljševiške sile z vasezaprtim in birokratsko policijskim odnosom?! Kaj bo uspehov Mojca Kucler Dolinar natrosila, ko postane mat´ županja - to je nov dokaz, da hoče pravilno županovati v Ljubljani, z zagonom življenjskih energij, za pospeševanje človečnosti in obzornega krščanstva v ljudskem tvornem duhu: drugi pa ostajajo kot kandidati vsebolj kakor slepci, namreč v že davno izgubljeni veri, da je kaj mogoče snovati za Ljubljano pravičnega, miroljubnega in dobrega. Mojca Kucler Dolinar nam resnično ponuja novo slovensko prestolnično bodočnost. Glasoval bo zanjo, kdor se zavzema za zdrav parlamentarizem in mestno demokracijo.
Vladimir Gajšek