Datum: 22.3.2012 -
Stran: EPK

"Živeti hočemo!"
V Literarni hiši v Mariboru je predstavila svoje izdaje notnih zbirk, monografij in knjig Krščanska kulturna zveza iz Celovca.
Institucijo, ki ima pri življenju naših rojakov v Avstriji izjemno vlogo, žal premalo poznamo. Poznamo pa pesmi Mojcej, Katrca, Rož, Podjuna, Zila in druge ljudskega pevca, pesnika in skladatelja Pavleta Kernjaka, katerega monografijo je z impozantnimi 700 stranmi skrbno napisala ter predstavila Jasna Nemec Novak ob organizaciji in iniciatorju projekta Mužeju Tolmajerju. Prav tako je po večletnem zbiranju dokumentarnega gradiva Jasna Nemec Novak oblikovala in tudi predstavila monografijo koroškega skladatelja Antona Nageleta, tudi na obširnih 670 straneh. Ta pri nas manj znani avtor s spoštljivim opusom avtentičnih zborovskih skladb za različne zasedbe in priredb ljudskih pesmi je tudi ustvarjalec kantate Miklova Zala malo pred 2. svetovno vojno, v katere finale je umestil klic "Živeti hočemo", ki simbolizira vse želje, bol, hotenja, obup, pa tudi upanje koroških Slovencev v nemilem preteklem (in tudi sedanjem) okolju. Po vojni je kantato instrumentaliziral (bila je v klavirski spremljavi) Radovan Gobec.
Martina Piko - Rustia pa je predstavila knjigi Mirko Kumej Črčej: Da bi sonce posijalo in Nani Jug- Olip: Utihnile so ptice, utihnila je vas, ki na pretresljiv način opisujeta "križanje" naših rojakov v Avstriji.
Z življenjem in obstojem koroških Slovencev je organsko povezana pesem in petje kot najbolj emotiven mnogokomponenten izraz narodovega čutenja.
Mitja Gobec je na prireditvi predstavil 3 pesmarice, in sicer za ženski, moški in mešani zbor z naslovom Jes pa pueba neč nemam. V njih je 350 izbranih (od skupno 700) "rožanskih" pesmi, katere je s (sedaj že pokojnim) Lajkom Milosavljevičem zbiral več kot 20 let. Merilo izdaje so bile kvaliteta, avtentičnost obdelave in številnost avtorjev. Vsebina pesmaric že posega v naš kulturni prostor.
Tone Žuraj
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|