Preberi
Pošlji po mailu
Dodaj med priljubljene
PDA / GSM povezava

- Prilagodi pisavo

Ste bili priča dogodku?
Pošljite nam svojo plat zgodbe,
morebitne slike, videe...

Imate novico, zgodbo,
fotografijo?
Pokličite na brezplačno
telefonsko številko

Pridružite se nam
Spremljajte nas

Igor Napast

V službenem nadzoru vrhovnega sodišča so ugotovili, da je bilo ravnanje sodišča v primeru Vaskrsić glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

Odgovora na vprašanje, ali je bilo v konkretnem primeru načelo sorazmernosti preseženo in je izvršba presegla potreben obseg, ne more dati zgolj dejstvo, da je bila nepremičnina dolžnika prodana v postopku, v katerem se je v času njene prodaje na javni dražbi izterjevala denarna terjatev v višini dobrih 124 evrov, so zapisali po opravljenem nadzoru na vrhovnem sodišču.

Po njihovih navedbah je treba pri tem upoštevati tudi naravo izvršilnega postopka in vse okoliščine konkretnega primera, med katere sodi tudi ravnanje strank med postopkom. Kot so pojasnili, lahko sodišče na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva ali predlagano sredstvo izvršbe zamenja z drugim, če to zadošča za poplačilo terjatve. A v tem primeru dolžnik takega predloga ves čas postopka ni podal in v postopku tudi ni sodeloval, čeprav je imel za to možnost, so zapisali. Situacija bi bila lahko po njihovih navedbah povsem drugačna že, če bi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom podal dolžnik in izkazal, da to zadošča za poplačilo terjatve.

Ob tem so pojasnili tudi, da od uveljavitve novele zakona o izvršbi in zavarovanju iz leta 2002 ni več predvideno, da bi sodišče po uradni dolžnosti omejilo izvršbo samo na določeno sredstvo izvršbe. Razlaga, da bi bilo treba že odrejeno prodajo preklicati zgolj zaradi abstraktne možnosti poplačila iz drugih sredstev in predmetov izvršbe, bi po njihovih navedbah predstavljala preširoko razlago 3. člena omenjenega zakona in možno podaljševanje izvršilnega postopka.

V službenem nadzoru, ki ga je 13. marca odredila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto, so med drugim tudi ugotovili, da je bil dolžnik s sodnimi pisanji seznanjen. Tako je bil po njihovih navedbah dolžnik seznanjen tudi s tem, da se tudi za poplačilo terjatve v višini 124,38 evra vodi izvršba na nepremičnine.

Na vrhovnem sodišču pojasnjujejo še, da je upnik izvršbo predlagal najprej na premičnine, šele po tem, ko je bila ta neuspešna, pa na nepremičnine. Takrat je bil že v teku drug postopek izvršbe na dolžnikove nepremičnine, zato se je omenjena izvršba priključila že obstoječi nepremičninski izvršbi. Po ustavitvi postopka po predlogu vodilnega upnika je ostalo edino izvršilno sredstvo za poplačilo terjatve upnika prodaja nepremičnine in sodišče ni moglo odreči nadaljnjega vodenja postopka, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

sta

Pošlji na Twitter:

To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.