Datum: 20.3.2012 -
Stran: CELJSKO
Romarski "butični" turizem še neizkoriščena priložnost
Današnji romar nima le religioznih namenov; ali bo v kraju pustil le smeti, denarja pa ne, je odvisno zgolj od lokalnih turističnih ponudnikov
 Rozmari Petek Romarski turizem je obenem zelen in trajnostni turizem, saj ljudje na te poti po navadi prihajajo peš ali s kolesi, njihov ogljični odtis je zagotovo med najmanjšimi.
V rojstni hiši blaženega Antona Martina Slomška na Slomu pri Ponikvi so v soboto začeli prvi del specifičnih izobraževanj za turistične vodnike. Razvojna agencija Kozjansko zadnji dve leti orje ledino na področju romarskega turizma v Sloveniji. Pred meseci je skupaj s partnerji zaključila projekt Marijine romarske poti, v sklopu katerega je očistila in trasirala poti, izdala zemljevide poti, romarsko knjižico in romarski vodnik, sedaj pa projekt nadgrajuje z izobraževalnimi seminarji. "Romarski turizem smo prepoznali kot enega velikih poslovnih priložnosti za to okolje," opisuje vodja sektorja za razvoj turizma in podeželja pri RA Kozjansko Breda Retuznik. "Romanje je bila prva oblika turizma in na tej tradiciji velja graditi. Zlasti na teh tleh, ki so tako bogata z naravno in kulturno dediščino. Dober primer nam je španski Santiago de Compostela, ki postaja vedno večji fenomen v turistični industriji. Tam ljudje na celi poti dihajo z njim, zato je glavni namen našega projekta ljudi ozavestiti, kakšne priložnosti jim ta turizem ponuja."
Niso "instant" turisti
Treba se je zavedati, da so romarji posebne vrste turisti, opozarja Retuznikova. "Obiskovalci velikokrat prihajajo posamično, zahtevajo poseben pristop, niti slučajno se vse ne začne in konča s hrano in prenočiščem. Nanje se ne moremo pripraviti kot na večje skupine. Današnji romar je precej drugačen, dostikrat s širšimi, ne zgolj z religioznimi nameni. Želi bodisi iti vase ali pa spoznavati tišino narave, bogastvo kulturnega izročila. Tudi kulinarika in stik z lokalnimi prebivalci mu običajno veliko pomenita. Skratka to je poglobljen, ne pa 'instant' turist. Ali bo le šel skozi kraje in za sabo pustil smeti ali pa bo omogočil zaslužek, je odvisno od tega, kako bodo ljudje znali sprejemati in razumevati. Dobili bodo toliko, kolikor bodo znali prisluhniti njihovim potrebam in konec koncev tudi vrednotam."
Predavateljica z graške univerze Lidija Vindiš pravih vzporednic z avstrijskim romarskim turizmom ni mogla potegniti. "V Avstriji je cerkev bolj zakoreninjena, ima neko avtoriteto, zato ljudje radi hodijo najmanj enkrat letno na romarja. In to peš, ne z avtobusi. V časih prejšnjega režima je bilo v Sloveniji tovrstno potovanje skoraj onemogočeno, kar se pozna še danes. Ljudje so na tem področju še vedno dokaj zakrknjeni, zato so takšne pobude, kot je današnja, dobrodošle. Vrniti se je treba par desetletij nazaj in ponovno odkriti pešpoti."
Priložnost za domačine
Ključ uspeha ni le v tem, da očistiš pešpoti, velik pomen imajo krajevne volonterske organizacije, društva. "Ti lahko kraj izjemno dobro predstavijo ter s tem tudi sami živijo bolj bogati društveno življenje," je dodala Retuznikova. Vse več je pevskih zborov, ki na letnih koncertih pojejo pol prazni dvorani. Če bi koncert ponudili turistom, po možnosti v kakšni cerkvi, bi bil učinek za obe strani optimalen. "Težava je le, da društev ne moreš umetno usmeriti, sama morajo začutiti smisel." K dvigu romarskega turizma morajo prispevati vsi, so strnili udeleženci. "Romarski turizem je ena od oblik turizma, ki najbolj zahtevajo posluh za posameznika. Na neki način je to individualni in butični turizem, je pa to za celotno državo dokaj neizkoriščena priložnost," je še poudarila Retuznikova, ki upa, da se bo Slovenija uspešno vključila v del evropskih romarskih poti. Ves trud ni usmerjen le v to, da romarji na teh poteh doživijo čim več, pa ne glede s kakšnim namenom so prišli. Cilj je, da neizkoriščeno priložnost izkoristi čim več lokalnega prebivalstva.
ROZMARI PETEK
|
|
|
Pošlji na Twitter:
|
|
|
Ste bili priča dogodku?
V novi industrializaciji, kot to predlaga župan.
